Z današnjim dnem je začela delovati posebna spletna stran, ki v okviru vladnega projekta za soočanje z draginjo potrošnikom omogoča pregled in lažjo primerljivost podražitev posameznih živil. Vzpostavljen primerjalnik cen, ki je od danes javno dostopen tudi na spletni strani Naša super hrana je po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in ribolov Irene Šinko mehkejši ukrep proti draginji, ki ga je že pred poletjem napovedal predsednik vlade Robert Golob, rekoč, da naj bi z javno objavo cen košarice osnovnih živil trgovce odvrnili od preveč izrazitih podražitev.
Osnovnemu naboru so dodali še pet sezonskih živil
Potem ko je od treh ponudnikov za spremljanje in primerjavo maloprodajnih cen košarice 15 osnovnih živilskih skupin odstopil najcenejši ponudnik, ki je bil pripravljen storitev opraviti za dobrih 15 tisoč evrov, so na razpisu vlade izbrali drugega cenovno najugodnejšega ponudnika, ki je posel dobil za 47 tisoč evrov. Toda kmalu je bil deležen tudi aneksa oziroma doplačila v višini 11 tisoč evrov za dodatno analizo 5 sezonskih prehranskih izdelkov, ki se bodo glede na povpraševanje potrošnikov in sezono tudi spreminjali. V prvem preverjanju so bili v to dodatno skupino všteti: paprika, čebula, paradižnik, hruške in bučno olje.
Na eno od novinarskih vprašanj, zakaj razširjenega obsega dela niso predvideli že prej in bi se tako izognili aneksu k pogodbi z izvajalcem, pa je ministrica pojasnila, da je zadolžena skupina za projekt na pogovoru pri predsedniku vlade v razpravi ugotovila, da bi bilo smiselno za primerjavo vključiti tudi sezonska živila.
Pred odhodom v trgovino pogled na 13. september
Cene se ne bodo osveževale v primerjalniku vsak dan. Do popisa izbrane skupine 15 osnovnih in 5 dodatnih živil se bomo potrošniki lahko odločali po stanju na prvi presečni datum. Že hiter pregled cen v omenjenem primerjalniku, ki je začel delovati takoj po koncu novinarske konference, pokaže, da so cene izbranih 6 trgovcev precej usklajene. Ministrica Irena Šinko je odgovorila tudi na tovrstno bojazen izraženo v enem od novinarskih vprašanj, torej, kaj, če se bo po sedmih mesecih ugotovilo predvsem to, da se trgovci za izbran nabor košarice živil kartelno dogovarjajo. Pojasnila je, da jih bodo v tem primeru pač prijavili Agenciji za varstvo konkurence. Prepričana pa je, da bodo dosegli želeni cilj, torej, da s primerjanjem cen podelijo breme draginje surovin in energentov enakomerno po celotni verigi, od pridelovalcev, živilske industrije, trgovcev, do potrošnikov.
Ali bo ta mehak ukrep zalegel?
Ministrica Irena Šinko je uvodoma poudarila, da je vlada pri spopadanju z draginjo sektorju kmetijstva in ribištva doslej že namenila več kot 22 milijonov evrov pomoči.
Cilje ukrepov, ki jih sprejema vlada pa je uvrstila v tri točke, in sicer: prvi cilj je, da se zaščiti gospodinjstva, ki se po eni strani soočajo z visokimi cenami hrane, po drugi pa zaradi inflacije z vse manjšo kupno močjo; drugi cilj je, da se želi zagotoviti preskrba s hrano za celotno prebivalstvo države; tretji cilj pa je v tem, da bi se breme draginje čim bolj enakomerno porazdelilo po celotni prehranski verigi.
Ob dilemi, kaj če ta mehka regulacija »ne bo obrodila želenih sadov« pa resorna ministrica pravi, da se bo vlada potem odločila za ukrep na podlagi zakona o nadzoru cen. To pomeni, da bodo od vseh deležnikov v verigi zahtevali razkritje cen, seveda ne javno, temveč le za potrebe slovenske vlade.
Cene izbranih skupin živil se bodo spremljale 7 mesecev pri 6 največjih trgovcih. Od teh so za zdaj prvi trije, in sicer Hofer, Lidl in Spar že dali soglasje za popis cen v trgovinah, medtem ko se soglasje preostalih treh (Eurospin, Mercator, Tuš) še pričakuje. Ministrica pravi, da bodo popis cen izbranih skupin živil izvajali v vsakem primeru, če bo treba tudi v obliki nakupa posameznih izdelkov, če bi se običajen popis kakorkoli oviral. Vendar, kot je poudarila, privolitev preostalih treh trgovcev pričakuje v kratkem in ne predvideva kakšnih problemov pri tem.
Odziv kmetovalcev: "Nismo krivi za dvig cen hrane!"
Ob predstavitvi primerjalnika cen, ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo predstavilo javnosti, so v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije v sporočilu za javnost med drugim zapisali, da pozdravljajo namero vlade, da uredi razmerja znotraj verige preskrbe s hrano. Hkrati pa so poudarili, da spletni primerjalnik cen ne bo prinesel želenih rezultatov. Razlog naj bi bil v tem, da vsebuje končno maloprodajno ceno izdelkov in živil. V KGZS namreč menijo, da bi moralo biti na embalaži jasno razvidno razmerje, torej kolikšen prihodek od cene imajo posamezni deležniki v prehrambeni verigi.
Ob tem je predsednik KGZS Roman Žveglič poudaril, da je treba primerjavo cen dopolniti z jasno primerjavo, koliko kdo dobi v verigi preskrbe s hrano, torej razrez dobička med kmeti, živilsko industrijo in trgovci. Po njegovem se morajo potrošniki zavedati, da kmet v tej verigi ni najšibkejši člen, in da bomo brez njega postali odvisni od uvoženih živil.
