Dostavko

Mestna jedra imajo pogosto različna električna vozila, mini buse, ki brezplačno prevažajo potnike po mestu. Največkrat so majhni tovornjački za šest do osem ljudi. Imajo prav prikupna imena. V Kranju je Kranvaj, v Škofji Loki sta Agata in Jurij, v Mariboru je Maister, v Ljubljani Kavalir, v Izoli so mu dali ime Kurjerca. Ljudje so jih lepo sprejeli in jih uporabljajo. Ko sva v eni od obmorskih kavarn v Piranu pila kavo, se je mimo pripeljal majhen tovornjaček, na katerem je pisalo Dostavko. Pripeljal je goste v hotel na koncu mesta. V staro mestno jedro se lahko pripelješ z rednim avtobusom, prav do hotela ali apartmajev pa te lahko pripelje takšen Dostavko. Imel je tri sedeže za potnike in zadaj odprt prtljažnik za potovalke, kovčke in vse drugo, kar pač gosti prinesejo s seboj. Peljal je počasi in precej se je nagibal zdaj v eno, zdaj v drugo stran. Plošče v mestu niso ravne. Hotel ima čudovito lego, s terase na vrhu je lep razgled na morje in okolico, do tja pa se mora gost pripeljati kar z dvema javnima avtobusoma. Ko se sprehajaš po notranjih ulicah in trgih Pirana ali Izole in Kopra, se sprašuješ, kdo danes tukaj živi. Poleti so turisti, pozimi je precej bolj prazno. Ko so Italijani po letu 1954 dokončno odšli, so obalna mesta ostala prazna. Prazen prostor vedno nekdo zapolni. Tem Italijanom, ki so po določitvi meje odšli, pravimo ezuli ali optanti. Mnogi strokovnjaki menijo, da je to ena od bolečih tem naše zgodovine. Odšli naj bi prostovoljno. Danes pravijo, da ni čisto tako. Če te vsak dan nekdo podi proč, te zmerja, trka na okna, se pač ne počutiš dobro. Ta stanovanja, ki so jih zapustili, so bila v zelo slabem stanju. Prazen prostor so zapolnili ljudje iz republik bivše Jugoslavije, Štajerci, Prekmurci, Vipavci. Kdor koli je imel voljo, je lahko prišel na Primorsko in je pomagal graditi novo deželo in skupnost. Tako danes v starem mestnem jedru živijo pretežno stari ljudje. Sodobni način življenja občuduje teraso, garažo, vrt, hišo, kamor se do vrat lahko pripelješ z lastnim avtom. V zaledju mest, v gričevnatih vaseh Baredi, Šared, Malija in drugod nastajajo velike sodobne hiše. Kaj hiše, to so prave vile. Imajo bazen, čudovit razgled na morje, visoke ograje, podporne zidove iz dragega kamna … V srednjem veku je življenje v mestu predstavljalo svobodo, obrt, trgovino (v obalnih mestih so tudi meščani kmetovali, ribarili), medtem ko je v zaledju živel kmet, ki ni bil osebno svoboden. Zemljiški gospod je bil njegov sodnik in upravnik. Danes je vse drugače, v mestu ostaja, kdor se ne more izseliti ali kdor je zares ljubitelj in oboževalec starega. Poleti so tu turisti, pozimi študenti, čez celo leto pa prebivalci, ki pač tam so. Človek sam stanovanje spremeni v dom, pa naj bo kjerkoli.