Manca Ahlin je za prenovljeni terminal teksaškega letališča Waco ustvarila podobo mamuta z mladičem v naravni velikosti, izdelanega iz vrvi v tehniki čipke. Foto: Manca Ahlin
Manca Ahlin je za prenovljeni terminal teksaškega letališča Waco ustvarila podobo mamuta z mladičem v naravni velikosti, izdelanega iz vrvi v tehniki čipke. Foto: Manca Ahlin

Ob delu Mance Ahlin so bili za dekoracijo terminala izbrani še projekti Mika Taborja, Eirini Linardaki in Bryana Stantona.

Delo Mance Ahlin, veliko skoraj pet metrov, je narejeno iz vrvi v slogu čipke, nanaša pa se na bližnji Nacionalni spomenik in muzej mamutom v Wacu. Leta 1978 sta pri reki Bosque dva najstnika odkrila kost, ki jo je nato analiziral muzej univerze Baylor ter ugotovil, da sta našla kost kolumbijskega mamuta, ki se je na tem območju nahajal pred več 10.000 leti. Pozneje so arheologi tam odkrili množično najdišče mamutov, zaradi česar ga je leta 2015 takratni predsednik Barack Obama označil za nacionalni spomenik.

Od Žirov do New Yorka
Manca Ahlin je arhitektka, "ki vsake toliko časa izdela kakšno umetnino," kot rada doda, njenih izdelkov pa je v Združenih državah Amerike mogoče videti več. S svojimi deli je opremila zelo različne prostore – od kavarne Starbucks v New Yorku do sedeža podjetja ETSY, slovenske cerkve sv. Cirila v East Villageu in več newyorških restavracij.

Sorodna novica Slovenska čipka v restavraciji sredi svetovljanskega New Yorka

Tri nadstropja visoka igralnica v Pittsburghu
Pred Wacom je izvedla še veliko večji projekt v Pittsburghu v Pensilvaniji, kjer je sodelovala pri obnovi poslopja knjižnice Carnegie, zgrajenega leta 1890, ki ga je leta 2018 prevzel Otroški muzej Pittsburgha. V muzeju je tako nastal MuseumLab, v okviru katerega so se zaradi zgodovine stavbe odločili ohraniti 130 let staro in tri nadstropja visoko litoželezno konstrukcijo, ki jo je s svojo umetniško intervencijo spremenila v neke vrste igrala, po katerih lahko otroci plezajo in raziskujejo, se lovijo ter gugajo, obenem pa odkrivajo nove svetove tako domišljije kot prostora okoli njih.

Za projekt je Manca Ahlin skupaj z načrtovanjem potrebovala tri leta, ustvarjala pa ga je med pandemijo covida-19 leta 2020. Naslednje leto dni je dodala še dve podobni inštalaciji, Knot Ramp in Hi Bridge, ki se nahajata v nekdanjem garažnem predelu stavbe, namenjeni pa sta predvsem manjšim otrokom – v prvotnem poslopju otroškega muzeja.

"Ideja za ogromne čipke iz vrvi se mi je porodila v New Yorku med veliko eksistencialno krizo pred leti, ko sem začela klekljati za terapijo. Dobivala sem ideje, kaj vse bi se še dalo ustvariti iz tega medija, in počasi so oblike postajale bolj prostorske ter materiali vse debelejši, industrijski. Nekje pri velikosti slabih dveh metrov so moje delo opazili tudi arhitekti s pravim naročnikom. Ostalo je zgodovina, kot pravijo Američani," je povedala.

Detajl umetnine, ki krasi prenovljeni potniški terminal letališča Waco v Teksasu. Foto: Manca Ahlin
Detajl umetnine, ki krasi prenovljeni potniški terminal letališča Waco v Teksasu. Foto: Manca Ahlin

Njena dela je mogoče videti tudi v Sloveniji, kjer je ob 60-letnici lokalne kulturne skupnosti v Žireh ustvarila instalacijo, ki krasi vhod v mestno gledališče, za tehnološki center ELES Beričevo pa je ustvarila instalacijo v obliki načrta elektromotorja Nikole Tesle. Pred dvema letoma je v samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki s slikarjem Aleksijem Kobalom ustvarila projekt Navzkrižja dilem, pri katerem je med drugim spletla petmetrski Möbiusov trak, ki je visel v lokalni cerkvi.

Mojstrica prepleta tradicionalnega s sodobnim
Oblikovalka in arhitektka Manca Ahlin je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, nato pa študij nadaljevala na programu za arhitekturo in urbano kulturo v Barceloni. Trenutno v New Yorku ustvarja pod imenom Mantzalin, za njeno delo pa je značilen preplet tradicionalne obrti s sodobnimi računalniškimi metodami oblikovanja. Njeno delo zajema od arhitekture do umetniških instalacij, izdelovanja nakita in drugih uporabnih predmetov.