Foto: EPA
Foto: EPA

"Takoj ko bo rusko-ukrajinske vojne konec in bo sklenjen mirovni sporazum, bom pozvala k implementaciji strateškega zbliževanja med Natom in Moskvo," je dejala Marine Le Pen, ki se bo v drugem krogu volitev 24. aprila za predsedniški položaj pomerila s sedanjim predsednikom Emmanuelom Macronom.

Francijo namerava umakniti iz skupnega poveljstva Nata, še naprej pa bo upoštevala peti člen severnoatlantske pogodbe o tem, da je napad na eno članico napad na vse. "Želim zgolj obnoviti francosko politiko iz obdobja med letoma 1966 in 2009," je dejala na novinarski konferenci, na kateri je skušala pojasniti "nesporazume" glede svoje vizije zunanje politike. Dodala je, da to ne pomeni podrejanja Moskvi.

Kot je znano, je bila Le Pen v preteklosti znana po tesnih povezavah z Rusijo in njenim predsednikom Vladimirjem Putinom. Pred petimi leti jo je Putin v Moskvi sprejel odprtih rok, navaja Reuters. Takrat je dejala, da deli enake vrednote kot Putin in da skupaj z njo, Putinom in takratnim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom vznika nov svetovni red.

Danes je na vprašanje v povezavi s tesnimi povezavami z Rusijo dejala, da si je vedno prizadevala zgolj za zaščito francoskih interesov.

Na vprašanje o posojilu, ki ga je njena stranka leta 2014 dobila pri ruski banki, je odgovorila, da ga še vedno vračajo. Za letošnjo kampanjo je sicer, kot piše časopis Le Monde, Le Pen dobila 10 milijonov evrov posojila pri madžarski banki.

Sorodna novica Pred Macronom zahtevni tedni, napovedi kažejo na tesen izid v 2. krogu

Ne podpira več izstopa iz EU-ja, toda želi ohlapnejšo Unijo

Glede članstva v EU-ju je dejala, da ne načrtuje izstopa Francije iz Unije, si bo pa prizadevala za notranjo reformo in ohlapnejšo Unijo. "Frexit ni del našega načrta," je dejala. Pred volitvami v letih 2012 in 2017 se je sicer zavzemala zanj. "Nihče ni proti Evropi. Ne bi ustavila francoskega plačevanja EU-ju, želim pa ga zmanjšati."

Zavzela se je tudi za prekinitev strateškega sodelovanja z Nemčijo, čeprav želi z njo ostati v prijateljskih odnosih. "Čeprav sem ostro kritizirala Angelo Merkel, naj rečem, da ne gojim nobenega sovraštva do nemškega naroda," je dejala in dodala, da ne bo sledila "Macronovemu modelu slepega francoskega sledenja Berlinu".

Kandidatka skrajne desnice je še zatrdila, da ne načrtuje izstopa Francije iz pariškega sporazuma, vendar podnebna vprašanja ne bodo v ospredju njene zunanje politike.

Novinarsko konferenco so morali sicer za nekaj trenutkov prekiniti, potem ko je neka ženska dvignila sliko Marine Le Pen in Putina v obliki srca. Varnostniki so jo hitro odstranili iz dvorane.

Pred 2. krogom Macron spreminja volilno strategijo: ostrejši je do protikandidatke in odpravlja se na teren. Foto: EPA
Pred 2. krogom Macron spreminja volilno strategijo: ostrejši je do protikandidatke in odpravlja se na teren. Foto: EPA

Macron: Marine Le Pen kaže svojo avtoritarnost

Zdajšnji predsednik Emmanuel Macron, ki se bo z Marine Le Pen spopadel v 2. krogu predsedniških volitev, je protikandidatki danes v ostrem napadu očital, da se je pokazala njena "avtoritarnost" s tem, ko je prepovedala vstop ekipi novinarjev na svojo novinarsko konferenco.

Macron, ki so mu očitali, da se je pozno vključil v volilno kampanjo, kot napako pa označujejo tudi odločitev, da namesto obiskovanja podeželja organizira le en velik shod zunaj Pariza, je od nedelje zaostril svojo retoriko do protikandidatke in se bo v prihodnjih dneh osredotočil na nagovor volivcev, ki so v prvem krogu glasovali za Marine Le Pen. Njen volilni program je okrcal, da vsebuje veliko laži in lažnih obljub, ki bodo po njegovih besedah privedle do francoskega izstopa iz EU-ja.

"Kljub vsem prizadevanjem se vrača resnični obraz skrajne desnice. Gre za obraz, ki ne spoštuje svobode, ustavne ureditve, neodvisnosti medijev in temeljnih človekovih pravic in svoboščin," je dejal Macron.

Marine Le Pen je njegove očitke glede medijev zavrnila, češ da ima pravico izbrati, kdo lahko pride na njene novinarske konference, Macronu pa dejala, da ni v položaju, ko bi ji lahko dajal lekcije glede medijev.

Ipsos: Macronu 55 odstotkov glasov

Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla Ipsos-Sopra Steria, kaže, da bi v 2. krogu za Macrona glasovalo 55 odstotkov volivcev, volilna udeležba pa naj bi bila 73-odstotna. V raziskavi med 11. in 13. aprilom je sodelovalo 1693 anketirancev.