A seveda ne vse, kislo se bomo nasmehnili ob istrskih štorijah, grenko razmislili ob usodah z Bližnjega vzhoda …

"Naša zlatna zamljica se je klicala Istra buh zna krko šekolov. Njeno ime so spoštavali vsi, anka une forešte vojske, ki so jo tapatale eno jo tele spravit pudse. Zdaj pa da je te nekašna Vobala. Vidiš, kaj nas toka! Da Istrjani ne živmo v Istri, ma na Vobali."

Nelda Štok Vojska je avtorica več kratkoproznih zbirk, v katerih z blago ironijo in trpko melanholijo pripoveduje zgodbe o slovenskih Istranih, pretežno v istrskem narečju. Med njimi je tudi 'štorija' o zadregah z imenovanjem in preimenovanjem istrskih vasi in celotne pokrajine Antonci v Pridvoru, Istrjani na obali.

Nelda Štok Vojska: Antonci v Pridvoru, Istrjani na obali

"Poznam tudi nekaj izobraženih in zares prijetnih ljudi, katerih družba mi je pogosto koristna in v tolažbo. Prvi med tukajšnjimi slovanskimi pesniki me uči kranjski jezik, jaz pa njega poljski in pred nekaj dnevi sem čutil resnično zadoščenje, ko sem v tukajšnjem literarnem časopisu videl sad svojega učenja, meni posvečen prevod iz poljščine."

Poljski domoljub in etnolog Emil Korytko se je rodil leta 1813 v Lvovu, danes ukrajinskem mestu, ki je tedaj spadalo v avstrijsko cesarstvo. Pri 21 letih je bil zaradi suma veleizdaje aretiran in leta 1837 pregnan v Ljubljano. Tu se je družil s Prešernom, Čopom in njunimi somišljeniki ter se lotil zapisovanja slovenskih ljudskih pesmi, a je čez dve leti zbolel in umrl. Literarni večer o njegovem življenju in pomenu za slovensko literarno zgodovino je na podlagi ohranjenih pisem in pesmi iz zapuščine v prevodu Nika Ježa pripravila Vida Curk.

"Kaj bi ji lahko še napovedal? Friedel je bila zlato dekle, toda čisto zlato je mehka kovina. Če bi bila iz jekla, vse trpljenje ne bi pustilo takih sledi na njej."

Danes ob 23.00 bo oddaja Literarni nokturno posvečena delu Williama Carlosa Williamsa. Foto: Wikipedia
Danes ob 23.00 bo oddaja Literarni nokturno posvečena delu Williama Carlosa Williamsa. Foto: Wikipedia

Nizozemec judovskega rodu Eddy de Wind je bil septembra 1943 skupaj z ženo Friedel deportiran v taborišče Auschwitz. Zaradi medicinske izobrazbe so ga zaposlili v taboriščni bolnišnici, Friedel pa je z mnogimi ženskami pristala v bloku, kjer je SS izvajal medicinske poskuse. Kljub krutim razmeram sta vzdrževala stike in ohranjala upanje v življenje po Auschwitzu. Svoje izkušnje je Eddy ob osvoboditvi Auschwitza januarja 1945 še v taborišču popisal v zvezku in ga po srečni vrnitvi na Nizozemsko izdal v knjižni obliki. Odlomek je prevedla Stana Anželj.

"Potem so polovili teleta in jih začeli drugo za drugim klati, na koncu pa so jim iztrebili trebuhe, porezali repe, iz drobovja pa zložili besedo, s katero so »krstili Zemljene« vse od začetkov združbe, ne da bi se zmenili za to, da Zemljene ne spijo niti s Hudirjem niti z ničimer drugim, kar je trdo in togo."

Poljska pisateljica Agnieszka Szpila, rojena leta 1977, je, ekofeministka in družbena aktivistka, po poklicu kulturologinja, ki zastavlja svoj glas za pravice diskriminiranih oseb, zlasti otrok z duševnimi motnjami, kakršna sta tudi njeni hčerki dvojčici. Debitirala je leta 2015 z avtobiografsko knjigo o materi samohranilki, ki se spopada z vzgojo avtističnih deklic. Sledila sta groteskni roman poljski vsakdanjosti Bardoo in ekofeministični roman Vešče. Tudi v naslednji knjigi, zbirki novel Octopussy s podnaslovom Postporno zgodbe pisateljica nadaljuje raziskovanje družbenih odnosov skozi optiko različnih vrst seksualnosti, segajočih tudi onkraj človeškega. Prevajalka Jana Unuk jo portretira z odlomkom iz Vešč.

"Kaj počne Spomin med temi kamni v nenehnem / vračanju, / starejši od Stvarjenja – neučakan, da to pove?"

Libanonsko-ameriška pesnica, pisateljica, filozofinja, esejistka, slikarka, kiparka, tkalka tapiserij Etel Adnan je avtorica več kot dvajsetih proznih, pesniških in esejističnih knjig, a svetovno prepoznavnost in ugled je s poezijo in slikarstvom dosegla šele v zadnjih dveh desetletjih življenja. Umrla je konec leta 2021 pri 96 letih, prevajalec Andrej Peric pa je za literarni večer izbral poezijo, ki jo je izdala v zadnjih treh letih življenja.


Nedelja, 17. septembra
14.05 Humoreska tega tedna – Magdalena Samozwaniec: Mladost za vse
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Eddy de Wind: Konča postaja Auschwitz
22.05 Literarni portret – Agnieszka Szpila: Vešče
23.00 Literarni nokturno – William Carlos Williams: Slike iz Brueghla

Ponedeljek, 18. septembra
23.00 Literarni nokturno – Sonja Votolen: Od trav do peska

Torek, 19. septembra
21.00 Literarni večer – Etel Adnan: Pomiki tišine
23.00 Literarni nokturno – Milan Dekleva: Ko me ne bo, bom spet prišla do vas

Sreda, 20. septembra
23.00 Literarni nokturno – Jakob in Wilhelm Grimm: Trije jeziki in Krojač v nebesih

Četrtek, 21. septembra
21.05 Literarni večer (na Prvem) – Carson McCullers
23.00 Literarni nokturno – Dolly Alderton: Vse, kar vem o ljubezni

Petek, 22. septembra
23.00 Literarni nokturno – Pelham Grenville Wodehouse: Nepopolna zbirka

Sobota, 23. septembra
18.00 Izbrana proza – Tatjana Tolstoj: Noč
23.00 Literarni nokturno – Alojzija Zupan Sosič: Deset