Za zdravico še ni razloga
Novoletne obljube in napovedi - vse bo, zdaj pa res ... Saj vemo, kako se običajno končajo. Približno tako je z napovedmi in obljubami, ki jih občinam ob reki Vipavi že nekaj let dajejo na direkciji za vode glede izvedbe protipoplavnih ukrepov ob reki Vipavi. V tem času se je že nekaj pomladi prevesilo v poletje, ta v jesen, minile so zime ... V občinah pa še vedno čakajo na obljubljeno celovito hidrološko-hidravlično študijo porečja Vipave, s katero bi predvideli potrebne ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti od njenih izvirov v Vipavi do izliva v Sočo.
Potem ko lastniki objektov in kmetijskih površin ob reki Vipavi in njenih pritokih leta opozarjajo na škodo zaradi podivjanih voda in obupujejo zaradi počasnosti, neodzivnosti in nedoslednosti države, so v občinah v zadnjih petnajstih letih v vodotoke, ki so sicer nacionalna skrb, po svojih zmožnostih vlagali denar iz občinskih proračunov ter poskušali z lokalnimi ukrepi omiliti težave in skrbi svojih občanov.
Če se bo še vedno zatikalo, bi mogoče veljalo posnemati primer iz Laškega. Z blagoslovom kipa so se priporočili sv. Janezu Nepomuku, zavetniku pred poplavami.
A se jasno zavedajo, da za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Vipavski dolini parcialne rešitve ne bodo dale pravega učinka.
Zato so se župani pred tremi leti razveselili novice, da je za prvo fazo ukrepov, s katero bi končno prišli do celovite študije in bi lahko skupaj z državo oziroma direkcijo za vode začeli graditi načrtovane protipoplavne zidove, nasipe in prepuste, na voljo slabih osem milijonov evrov. Z zadovoljstvom so napovedovali skorajšnji začetek del ob hudourniku Bela, Vrtojbici in na Oševljeku. Na občinah so bili že v nizkem štartu, a zgodilo se ni nič. Tudi številni telefonski klici in sestanki s pristojnimi niso pomagali. V tem času je odteklo že precej Vipave, samo srečnemu spletu naravnih dejavnikov pa se je mogoče zahvaliti, da je lanska povodenj zaobšla Vipavsko dolino, sicer bi tudi tu lahko govorili o katastrofalnih posledicah in ponovno ugotavljali, kdo je kriv in kaj bi bilo, če bi bilo.
Zato ne gre zameriti županom vipavske, renško-vogrinske in šempetrsko-vrtojbenske občine, da ob decembrskemu sporočilu ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, da je za prvo fazo ukrepov odobrilo 10,4 milijona evrov denarja EU, še niso nazdravljali s penino. Namesto tega pričakujejo razpise in da bi se dela končno le začela. Če se bo še vedno zatikalo, pa bi mogoče veljalo posnemati primer iz Laškega. Tam so se lani z blagoslovom kipa priporočili sv. Janezu Nepomuku, zavetniku pred poplavami, ki je hkrati tudi zavetnik vseh, ki imajo opravka z vodo. Škoditi ne more ...