Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona ljudi, od 20 do 50 milijonov je poškodovanih. Pet milijonov ljudi zaradi prometnih nesreč za vedno ostane invalidnih. Foto: MMC RTV SLO/Zavarovalnica Triglav
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije na svetovnih cestah letno umre približno 1,35 milijona ljudi, od 20 do 50 milijonov je poškodovanih. Pet milijonov ljudi zaradi prometnih nesreč za vedno ostane invalidnih. Foto: MMC RTV SLO/Zavarovalnica Triglav

Slovenske ceste so letos po podatkih policije do sredine novembra zahtevale že 105 smrtnih žrtev. Od leta 1991 do danes pa je po podatkih Zavoda Varna pot v prometnih nesrečah v Sloveniji ugasnilo več kot 7700 življenj, približno 309 tisoč ljudi pa se je v teh nesrečah poškodovalo. "Vsaka smrt ali poškodba zareže v naša osebna življenja ali življenja bližnjih. A danes pri vsem znanju, ki ga imamo, vemo, da se prometne nesreče in njene posledice da preprečiti. To izkazujejo številne države, ki se zelo približujejo t. i. viziji nič," je povedal predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč, ki ga pod okriljem Združenih narodov, Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč Zavod Varna pot v Sloveniji pripravlja od leta 2007, je po besedah Štaba priložnost tudi za to, da se opozori na to, da je varnost na cestah mogoče doseči.

Tokratna akcija poteka pod sloganom Spominjajmo se, pomagajmo in ukrepajmo za območja umirjenega prometa, ki še posebej izpostavlja občutek, skrb in soustvarjanje pogojev za najranljivejše udeležence v cestnem prometu. "Spomnimo se tistih, ki so bili poškodovani ali so umrli v prometnih nesrečah, in opozorimo, da lahko prispevamo k temu, da tega ne bo. Od ljudi, ki so šli skozi to travmo, pa črpamo navdih, kako iti v življenju naprej," je povedal Štaba.

Najhujše posledice mogoče vzpostaviti z uvedbo območij umirjenega prometa

V Sloveniji je osrednji dogodek ob tokratnem dnevu spomina na žrtve prometnih nesreč potekal v soboto v ljubljanski mestni hiši. Po besedah Štabe so prostor prepustili otrokom in mladim. "Naj oni spregovorijo, kaj je treba narediti za večjo varnost. Če so otroci res naše največje bogastvo, jim prisluhnimo," je dejal.

Vzpostavitev con umirjenega prometa zagotovi večjo varnost zlasti za najranljivejše udeležence v prometu. Foto: BoBo
Vzpostavitev con umirjenega prometa zagotovi večjo varnost zlasti za najranljivejše udeležence v prometu. Foto: BoBo

"Najhujše posledice zlasti pri pešcih in vseh drugih izpostavljenih udeležencih v prometu je mogoče preprečevati prav z uvedbo območij umirjenega prometa. Človeško življenje je neprecenljivo, izpostavljenost ranljivih skupin v prometu pa izjemna," je ob tej priložnosti izpostavil direktor Javne agencije RS za varnost prometa Jože Hribar.

"Zato na ta dan znova prosimo, naj vsi udeleženci v prometu varnost na cestah jemljejo skrajno resno in odgovorno. Bodimo pozorni do ranljivih udeležencev, odpovejmo se uporabi mobilnega telefona, vožnji pod vplivom alkohola, spoštujmo vozne razmere in predpise, predvsem pa prilagodimo hitrost. Območja umirjenega prometa nam zapovedo prav to: znižajmo hitrost, umirimo tempo, bodimo pozorni," je dodal.

Postavitev prometnega znaka ni dovolj

Vzpostavljanje območij umirjenega prometa v okolici šol, vrtcev in spalnih naselij je po besedah Štabe tudi eden ukrepov, za katerega se zavzemajo otroci, ko razmišljajo o prometu. "Če se hitrost zniža na 30 kilometrov na uro, preživi pešec, preživi kolesar, če se zgodi nesreča. Pri večjih hitrostih so posledice hujše," je poudaril.

V nekaterih državah omejujejo promet na 30 kilometrov na uro v celotnih mestih. Samo postavitev prometnega znaka sicer ni dovolj, ampak je treba preoblikovati celotno infrastrukturo, da se bodo vozniki tega držali. "Območje z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro mora biti območje, kjer vozniki vozil nedvomno ugotovimo, da nismo dobrodošli. Ker je cesta dvignjena, tlakovana, optično ožja in podobno. Mogočih rešitev je veliko," je še pojasnil Štaba.

Nujno so torej spremembe tako na zakonodajni kot izvršilni strani, v infrastrukturi, izobraževanju in preventivi. Predvsem pa bo treba spremeniti naše vedenje in ravnanje na cestah, saj kot še opozarja Štaba, si dva milijona prebivalcev zasluži, da so v prometu veliko varnejši, kot so ta trenutek.