REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nemški neonacisti v precepu zaradi vojne v Ukrajini: Ali naj podprejo avtoritarnega Putina ali pa kolege iz Azova?

Nemški neonacisti v precepu zaradi vojne v Ukrajini: Ali naj podprejo avtoritarnega Putina ali pa kolege iz Azova?Neonacistom je gonilo sovraštvo do Rusov. Vit: Posnetek zaslona, Twitter
Nemški mediji so zadnje dni začeli sramežljivo poročati o vojnih hudodelstvih Azovcev na vzhodni ukrajinski fronti, zgroženi nad njihovim barbarstvom in ubijanjem civilistov in še posebej nad grozovitim mučenjem ruskih vojnih ujetnikov.

Nemški mediji ugotavljajo, da so se domači neonacisti zaradi vojne v Ukrajini znašli pred hudo, skoraj nerešljivo dilemo – katero stran v spopadu naj izberejo?

Naj podprejo brate po ideologiji, častilce Adolfa Hitlerja in svastike iz ukrajinskega neonacističnega bataljona Azov, ali pa da se raje priklonijo avtoritarnemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki jim je kot alfa samec v tem delu sveta blazno všeč.

Zanimivo je, da so tudi nemški mediji zadnje dni začeli sramežljivo poročati o vojnih hudodelstvih Azovcev na vzhodni ukrajinski fronti, zgroženi nad njihovim barbarstvom in ubijanjem civilistov in še posebej nad grozovitim mučenjem ruskih vojnih ujetnikov.

Pa vendar jih še vedno ne uspejo imenovati to, kar so – neonacisti.

Deutsche Welle, na primer Azovce imenuje skoraj ljubkovalno: skrajno desni nacionalisti v Ukrajini, kljub dejstvu, da obstaja zavedanje, da se omenjeni skrajno desni nacionalisti napajajo z nacistično ideologijo in so v resnici na terenu bolj nečloveški od – v vojni neizkušenih – domačih fantov enake baže, ki si jih nemški novinarji upajo definirati kot neonaciste.

Video posnetke, ki kažejo, kako so Azovci videti v praksi, je na svetovni splet na zahodni polobli spravil nemški časnik Bild.

POZOR, BRUTALNI POSNETKI mučenja ruskih vojnih ujetnikov:

Toda agresivna zahodna propaganda in še posebej cenzura sta mejnika, čez katere nemški tisk s težavo gre, zato v javnosti ukrajinske neonaciste pomanjšuje na skrajno desne nacionaliste, kakor da bi njihovo sovraštvo do Rusov lahko opravičilo njihova zavržna dejanja.

Prav tako je znano, da ne le Azov, ampak tudi oblast v Kijevu časti razvpitega ukrajinskega zločinca iz druge svetovne vojne Stepana Bandero, ki mu je ne le v ukrajinski prestolnici, ampak po celi deželi zadnja leta posvetila številne spomenike, ulice, trge, na grozo rusko govoreče ukrajinske manjšine…

DW je tako pod naslovom »Ruska invazija na Ukrajino je zmedela nemške neonaciste: Ali naj podpirajo avtoritarnega Putina ali skrajno desne nacionaliste v Ukrajini?« objavil daljšo raziskavo o tem, kaj si o vsem skupaj mislijo domači neonacisti in če se bodo šli v Ukrajino boriti.

Že sam naslov je pritegnil pozornost publike tudi z druge strane oceana, pa je na primer Pérez Prado v zvezi z vsebino prispevka pomenljivo vprašal uredništvo nemškega medija: »Torej so v Nemčiji neonacisti? Je to kakšna potrditev?«

Skratka, nemške skrajno desničarske organizacije so v precepu -, kakšno stališče zavzeti glede ruske invazije na Ukrajino?, so ugotovili raziskovalci, ki spremljajo nemško neonacistično sceno, poroča DW.

Medtem ko so nekatere nemške neonacistične skupine na strani ruskega proti-NATO avtoritarnega voditelja, se druge zlahka solidalizirajo s skrajno desnim ukrajinskim bataljonom Azov.

Nicholas Potter, raziskovalec in novinar fundacije Amadeu Antonio, enega vodilnih nemških raziskovalnih inštitutov za skrajno desno sceno, ocenjuje, da proukrajinska stran (torej tista, ki ji je Azov všečen) predstavlja rahlo večino nemških neonacistov – vendar je treba narediti pomembno razliko med njimi in Ukrajinci, Azovci, ki so poprijeli za orožje in jim ni mar za pravila vojne, Ženevske konvencije ali kakršne koli civilizacijske norme.

»Te stranke, posamezniki, gibanja - niso trdovratni demokrati, ki verjamejo v suverenost Ukrajine in bi podprli vlado judovskega [predsednika Volodimirja] Zelenskega,« pojasni Potter za DW. »Napačno bi bilo reči, da jim je mar za iste ideale, za katere se bori veliko Ukrajincev.«

Johannes Kiess, specialist za skrajno desnico na Inštitutu Else Frenkel-Brunswick na Univerzi v Leipzigu, meni, da so nemški proukrajinski neonacisti motivirani predvsem s svojimi povezavami s skrajno desničarskimi skupinami v Ukrajini.

»Na sceni borilnih veščin, huliganski sceni, neonacistični sceni - v teh krogih so vseevropske mreže,« je dejal. »Obstajajo tudi povezave s Poljsko. Ne gre samo za nemško-ukrajinsko navezo.«

Facebook je medtem - po objavi članka! - cenzuriral posnetek (spodaj), toda našli smo ga na drugi platformi (in ga objavljamo - zgoraj).

Pa naj vsak presodi, ali je bil res vreden cenzure?

Zakaj je za nemške neonaciste zgled prav Poljska, pa kaže zgornji video posnetek.

Gre za uničenje spomenika padlim junakom Sovjetske zveze, ki so v drugi svetovni vojni osvobajali Poljake in premagali Hitlerjeve naciste.

Med bolj očitno proukrajinski skrajno desnimi strankami je III. Weg ali »Third Path«, trdovratna skupina militantnih neonacistov, ki je bila ustanovljena leta 2013 in šteje nekaj sto članov.

III. Weg se je na kratko znašel na naslovnicah lanskega oktobra, ko je organiziral skupine za »patruljiranje« ob nemški meji s Poljsko, da bi mejo zaščitile pred migranti z Bližnjega vzhoda; toda njihovo akcijo je policija k sreči hitro ustavila.

Skupina, ki se je tudi usposabljala z ukrajinskim paravojaškim bataljonom Azov in celo vabila k sebi njihove govorce, na svoji spletni strani pravi, da »zavrača ruski imperializem z namenom ponovne vzpostavitve Sovjetske zveze«.

Ista skupina naznanja kampanjo za pomoč ukrajinskim nacionalistom, ki bežijo z bojišč.

Da so neonacisti iz bataljona Azov tudi med milijoni prebežnikov iz Ukrajine, ki so pred vojno zbežali v številne države članice Evropske unije, priča tudi fotografija iz Grčije (spodaj).

Tam so namreč z neonacističnimi simboli popisali in oskrunili spomenik, ki so ga med letoma 1941 in 1944 padlim sovjetskim vojakom, ki so dali svoje življenje za svobodo in neodvisnost Grčije postavili sami Grki.

Toda zdaj je čez ta zapis v grškem in ruskem jeziku z rumeno barvo narisana svastika in napisano: Azov.

Med ukrajinske prebežnike so se pomešali tudi neonacisti iz bataljona Azov, ki zdaj tudi po državah članicah Evropske unije sejejo sovražno ideologijo Hitlerjevega zločinskega režima. Vir: Posnetek zaslona, Facebook

Potter pravi, da desni ekstremisti, kot je III. Weg vidijo Evropo kot zavezništvo belih narodov.

Ukrajino pa zato kot narod belih ljudi s pravico do samoodločbe.

To je v bistvu enako stališče, kot ga doma in po svetu zastopa tudi slovenski premier Janez Janša skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji in oprodami iz stranke SDS ter njihovimi privrženci.

Nekateri med njimi nenehno svarijo pred nevarnostjo, da bo Slovenija pod hordami muslimanskih beguncev lahko postala Izrael pod Alpami.

Kar se pa Nemčije tiče, Potter opozarja, da je nemška skrajna desnica pogosto zavidala moč ukrajinskega skrajno desnega gibanja z vsemi njegovimi paravojaškimi organizacijami.

Podobno kot na Slovenskem, tudi skrajneže v Nemčiji pestijo zgodovinski predsodki nemške skrajne desnice do Rusije.

Čeprav Rusija očitno ni več komunistična država, je »zanimivo, kako ima antikomunizem precej močno vlogo,« opozarja Potter za DW. »Skoraj bizarno je, kako Putinovo propagando jemljejo kot suho zlato, toda -, ker ruski predsednik zdaj pravi, da v Ukrajini želi izvesti denacifikacijo, ga vidijo tudi kot nekakšno skrajno levo, antifašistično grožnjo.«

Raziskovalci so v zadnjem času zaznali tudi veliko čivkanja na skrajno desnih družbenih omrežjih na temo morebitnega potovanja v Ukrajino, da bi se tudi sami preizkusili na bojiščih.

Morda prav pod okriljem bataljona Azov.

Spomnimo, bataljon Azov je bil ustanovljen leta 2014 kot prostovoljna milica, ki se bori proti proruskim separatistom v vzhodni Ukrajini, v Donbasu, torej proti veliki ruski manjšini, ki so je Azovci zadnjih osem let vsakodnevno obstreljevali in pobijali civiliste, predvsem veliko število otrok.

Kljub obtožbam o mučenju in vojnih zločinih ter njegovih znanih neonacističnih simpatijah je bil Azov že novembra leta 2014 vključen celo v ukrajinsko nacionalno gardo.

To se je zgodilo po ruski priključitvi polotoka Krim.

V naslednjih letih so Azovci oblikovali celo politično gibanje, čeprav z malo volilnega uspeha.

Nemški uradniki trdijo, da za zdaj ni trdnih dokazov, da so se nemški neonacisti dejansko že pridružili Azovu, da bi se borili.

Novičarski portal Belltower.News fundacije Amadeu Antonio je prejšnji teden nemško notranje ministrstvo zaprosil za uradne podatke v zvezi s tem.

Kmalu je prejel odgovor, da jih je od znanih neonacistov, ki jih opazuje nemška obveščevalna služba, le 27 pokazalo željo, da bi odpotovali v Ukrajino, da bi se bojevali.

Ne, ni slika iz Berlina leta 1945, saj gre za Ukrajino leta 2022: V Harkovu je lokalna obramba aretirala moškega v nemški uniformi iz druge svetovne vojne. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Tudi od peščice nemških neonacistov, ki je po podtakih nemških oblasti že odpotovala v Ukrajino (naj bi jih bilo manj kot pet), ni znano, ali so sodelovali v kakšnih spopadih.

Berlin ne ve niti, katerim skupinam v Ukrajini bi se lahko pridružili domači neonacisti, domneva pa, da bi jih sprejel predvsem - Azov.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke