Ste vedeli, da je Hyundai že leta 1991 izdelal svoj prvi električni avtomobil? Šlo je za Sonato Electric, študijo, ki je s šestimi izdelanimi primerki omogočila Korejcem vpogled v to novo tehnologijo. Ko prevrtimo čas naprej za trideset let, ima Hyundai v svoji modelni paleti tri baterijsko-električne modele, ki postavljajo letvico drugim proizvajalcem. Ioniq 6 kot paradni konj znamke postavlja v ospredje predvsem aerodinamično in pogonsko učinkovitost, torej to, kar je v mojih očeh ključno pri električnih modelih. Čeprav sem še vedno mnenja, da bi morali biti električni avtomobili majhni, lažji in cenejši, je to vseeno prava pot – aerodinamična oblika in tehnika, kjer je vse podrejeno učinkovitosti.
Poseben in vpadljiv
Ioniq 6 je dokaz, da vidijo svet elektromobilnosti drugače kot preostali svet. Aerodinamična kupejevska limuzina večini ni bila všeč, dolga strešna linija, ki se razteza praktično do zadnjega odbijača, dva usmerjevalnika zraka in kratki previsi vsekakor poskrbijo, da Ioniq 6 na cesti izstopa. A ravno na račun oblike pridobi največ. Koeficient zračnega upora znaša vsega 0.21, posledično pa ravno ta učinkovitost oblike vodi k daljšemu električnemu dosegu.
Čeprav je oblikovno popolno nasprotje Ioniq 5, si z njim deli marsikaj. Najpomembnejša je seveda napredna namenska arhitektura E-GMP. Čeprav je Ioniq 6 za 22 centimetrov daljši kot Ioniq 5, ima za 5 centimetrov krajše medosje (2.950 mm). To je praktično nezaznavno v potniški kabini. Gre za eno najbolj prostornih notranjosti, kjer zadaj ostane tudi do 20 centimetrov za kolena. Nekoliko več pripomb je bilo mogoče slišati od potnikov pri prostoru za glavo. Zaradi strešne liniije in panoramske strehe bodo imeli višjerasli odrasli več težav, kam spraviti glavo. Po drugi strani se lahko zaradi obilja prostora pri kolenih nekoliko bolj sproščeno namestiš v sedež in pridobiš centimeter ali tri nad glavo. Podobno lahko zapišem za prtljažni prostor. S 600 svetlobnimi telesi je ponoči res viden in vpadljiv, a majhna odprtina prtljažnika v dobri meri onemogoča normalno rabo že tako precej majhnega prtljažnega prostora (400 litrov). Še en dokaz, da je imela zunanja oblika prednost pred uporabnostjo zadaj.
Izrazito napreden, a je na trenutke vsega enostavno preveč
Najžlahtnejši električni Hyundai v notranjosti ponuja veliko užitkov. Materiali so na res visoki ravni. Veliko je mehkih materialov, celotna zasnova armaturne plošče pa je smiselno zamišljena. Dvojni zaslon na armaturni plošči vsekakor doda nekaj k faktorju vau.
Ioniq 6 za današnje čase ponuja nadpovprečno veliko fizičnih stikal. Na osrednji konzoli so tista pomembnejša, za klimatsko napravo in upravljanje radia pa so skrita v konzoli z dvojno funkcionalnostjo. Sam sem imel večino časa nastavljeno klimatsko napravo, saj sem radio upravljal preko stikal na volanu.
Pa še nekaj besed o večopravilni enoti. Je pregledna, a na trenutke prav neprijetno zapletena, določene funkcije pa so po nepotrebnem skrite globoko v menijih. In še to: vozilo ne pozna brezžične povezave s sistemom Apple CarPlay, v notranjosti ima pet USB priključkov, a vsi so še stari USB-A in tudi preko povezave s kablom se mi nikakor ni uspelo povezati s CarPlayem.
Vrhunski pogonski sklop poskrbi za vsakodnevno brezbrižnost
Ko sedeš za volan Ioniq 6 dobiš občutek, da so Korejci svoje električne modele v skrivnih laboratorijih razvijali že kar nekaj let prej, preden je uspel preboj Tesli in drugim. Ne le, da deluje avto zelo moderno in drugačno. Pogonsko izstopa in pravzaprav postavlja merila za ostale.
Gre za enega redkih modelov, ki ima 800-voltni električni sistem oziroma edini model poleg Ioniqa 5, ki ima 800-voltni sistem pri taki nakupni ceni. To ne prinaša rezultatov le v teoriji. Ob priklopu na ultrahitro polnilnico Ionity in tudi nekaj dni kasneje na Petrolu se je moč obakrat hitro dvignila nad 200 kilovatov. Še pri 80-odstotni napolnjenosti baterije je bila hitro blizu 100 kilovatov. Kaj to pomeni v praksi? Predvsem je to pozitivna reklama za električne modele. Baterija je pridobila 70 odstotkov napolnjenosti v dvajsetih minutah (od 10 do napolnjenosti 80 odstotkov), kar pomeni več kot 300 kilometrov dosega, v programu eko, ki izklopi prilagodljivi štirikolesni pogon, pa še dobrih 50 kilometrov več.
Digitalna stranska ogledala? Ne, hvala.
Digitalna stranska ogledala dodatno pripomorejo k futuristični podobi avtomobila in še za malenkost izboljšajo aerodinamiko ter posledično za nekaj kilometrov podaljšajo doseg Ioniqa 6. To kar sem spoznal pri Audiju, se je potrdilo tudi pri Hyundaiu: digitalna ogledala so predvsem zelo drag dodatek (1.200 evrov), na njihovo uporabo se osebno zelo težko navadim, zožajo vidni kot, zameglijo globinsko zaznavo, v deževnih dneh pa se je notranje stekelce za kamero še orosilo. Pogled skozi namenska zaslona je bil zato nejasen in dodatno otežen. Sam bi teh 1.200 evrov raje porabil za polnjenje ali kakšen drug kos dodatne opreme.
Varnost je na prvem mestu, a za kakšno ceno
Z najvišjo stopnjo opreme impression Ioniq 6 ponuja celosten paket aktivne varnosti. To pomeni vse, od aktivnega pomočnika za vožnjo po avtocesti do branja prometnih znakov, sistema za nenamerno zapustitev voznega pasu, nadzora zbranosti voznika preko kamere in še mnogo drugih asistenčni pomočnikov.
Varnost vsekakor je na prvem mestu, a ko je ta varnost tako vsiljiva in moteča, da jo voznik raje izklopi, je učinek vseh teh sistemov ravno obraten. Že pri Ioniqu 5 je bil sistem za nenamerno menjavo voznega pasu zelo agresiven, pri Ioniqu 6 pa je vse skupaj na novi ravni. V kombinaciji s sistemom za nadzor omejitve hitrosti je piskanja občutno preveč. Za vsak prehod omejitve hitrosti, pa naj bo to za en kilometer na uro, bo Ioniq 6 vedno znova glasno trikrat pisknil. V kolikor hitrost ne pade na določeno mejo, bo to piskanje v določenem intervalu nadaljeval. Potem pa je tukaj še (ne)zanesljivost branja prometnih znakov ter posledično napačno razbrane omejitve, da te avtomobil z zvočnimi signali po nepotrebnem obremenjuje.
Če v to enačbo dodamo še sistem za nadzor voznikove pozornosti, je kaos popoln. Z glasnim piskanjem te namreč vozilo opozori, da nimaš oči na cesti. Tudi če samo spremeniš radijsko postajo na zaslonu na dotik, te na to glasno opozori. Predolg pogled levo ali desno na stranska ogledala in sistem zopet glasno piska. Na trenutke je postalo vse skupaj že komično, saj je Ioniq 6 po vsega minuti vožnje, prevoženih par kilometrih po avtocesti, neprekinjeno piskal 20 sekund, da si moram vzeti odmor. In to kljub temu, da je bilo to zjutraj in sem gledal na cesto, premikal volan, uporabljal smernike . Sistem se je enostavno odločil, da sem po minuti vožnje tako utrujen, da nujno rabim počitek. Pa me je na to glasno opozoril s piskanjem, ki ga nikakor ne moreš prekiniti.
Verjamem, da so tako agresivni asistenčni sistemi po godu Euro NCAP, a bi se vodilni lahko vprašali, ali nima nenehno piskanje in opozarjanje ravno nasprotnega vpliva na varnost in pozornost voznika.
Pozimi je porabil vsega 20 kilovatnih ur
Za konec testa se vračam k pogonu, saj Ioniq 6 tam res blesti. Ker je opremljen s toplotno črpalko, je zimsko življenje z njim bistveno lažje kot z nekaterimi tekmeci. Baterija z zmogljivostjo 77,4 kilovatne ure omogoča zimskih 330 električnih kilometrov (z uporabo eko programa pa še vsaj dvajset ali trideset kilometrov več). Kljub temperaturam med 0 in 10 stopinjami Celzija se je poraba zadrževala v območju 20 kilovatnih ur na sto kilometrov. Mislim si, da bo poleti ali ob prijaznejših temperaturah dosegljivih tudi 450 kilometrov, če jih le ne bo preveč po avtocesti. Skupaj z odličnim štirikolesnim pogonom je Ioniq 6 namenjen vsem zahtevnejšim kupcem električnih vozil, ki niso obremenjeni z značko na pokrovu motorja, jim je simpatičen njegov zunanji videz ter si želijo pogonske odličnosti.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
10 komentarjev za "Avto, ki me je opozoril na sto prekrškov dnevno"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Večjih bedarij še nisem videl (no, če odmislimo start stop in adblue pri ice avtih): kakšen je smisel digitalnih ogledal, če imaš še vedno neke štrclje zunaj? Pa prtljažnik: noter dobiš kvečjemu ipad. Po dolgem.
Malo čudno izgleda
ja, zadni del kot da bi mal poršeja kopiral.
A ne, ko smo se gnali z bencinom in dizlom, takrat pa aerodinamika ni bila pomembna in so vsi pri 30 ih jamrali kako težko vstopajo v nizke avtomobile…Novinarji ste lepo držali pisker in hvalili vsemogoče SUV je…
Zdaj, ko bodo prodajali kao energetsko učinkovitost in električno zelenjavo, bo pa oblika novi adut…
Ah ja, kam je izginila objektivnost. Novinarska srenja temu ni v pomoč.
Najlepše je pa posploševat. Vsaj za ta portal lahko rečem, da že leta pišemo, kako proizvajalci optimizirajo pogonske sklope za minimalne prihranke, hkrati pa prodajajo velike, težke in dvignjene avtomobile – v tem ni nobene logike. Je pa po drugi strani res, da se je trend SUV razširil in zdaj so takšni avtomobili na trgu, ljudje jih pa kupujemo, zato se jim znamke po lastni izbiri ne bodo odpovedale, ker bi izgubile tržni delež. Če govorimo o “krivcih”, so to tako proizvajalci kot tudi kupci in, če že delimo krivdo povsod naokrog, ne pozabimo na varnostne agencije a la Euro NCAP. Pa konec koncev seveda tudi mediji, ker smo o trendih pisali. Ljudi, ki so se navadili, da na višjem položaju bolje vidijo okrog sebe in laže vstopajo in izstopajo (kar je objektivna prednost SUV-jev), bo v vsakem primeru težko prostovoljno spravit nazaj v kombilimuzine, limuzine in karavane. Mogoče bo pa to naslednja direktiva iz Bruslja…
Pozdravljena.
Se opravičujem za precej odrezav komentar. Ko opazujem, kam in s kakšnimi argumenti gre razvoj naše nujne mobilnosti, ne morem spregledati dejstva, da je ekologija podrejena kapitalu. In električna mobilnost ne reši ničesar na tem področju. Iskrenost medijev je tu na preizkušnji.
Lep pozdrav
Saj vam dam v veliki meri prav, da se razumemo. S kolegi se nemalokrat začudeno spogledujemo, ko beremo in poslušamo kakšne argumentacije na to temo. In ekologija (pa še marsikaj) je nedvomno podrejena kapitalu, kot so mu tudi številni politiki, ki sledijo nasvetom interesnih skupin. Pod črto se mora vsak pri sebi odločit, kaj lahko stori v okviru svojih danosti in omejitev, rezultat odraža vse naše odločitve. To je zaenkrat naš privilegij, ker se bo v neki točki lahko tudi zgodilo, da bo pač padla neka nova direktiva.
V medijih pa pišemo tako o tem, kar že vemo, kot tudi stvareh, ki šele prihajajo. Jasno je, da o teh drugih še ne moremo imeti izoblikovanega stališča, pa se včasih, ko stvari zvenijo kar predobro, zatečemo k pogojniku 😉
Lep dan želim, U.
Lep ko banana na kolesih 😉
Lepota je relativna
So bili pa prvi kupeji v devedesetih dosti lepši tako, da sem še kupil enega!!