»Z uvedbo formalnih regij bi bili veliko bolj relevantni partnerji obmejnim območjem in veliko bolj konkurenčni v Evropi,« odgovarja Brigita Habjan Štolfa, direktorica območne gospodarske zbornice za Severno Primorsko na vprašanje, kako bi še lahko okrepili položaj regijskega gospodarstva na širši ravni. »Na temelju uspešnih praks delovanja regij iz tujine, kjer so regije finančno in vsebinsko avtonomne, je Gospodarska zbornica Slovenije ena od podpornic regionalizma. Še več, s svojo regionalno organiziranostjo je zbornica na tak način dela že pripravljena,« je poudarila sogovornica.
Sosedje so nam lahko za zgled
O oblikovanju regij – o tem se v strokovni javnosti in na političnem parketu govori že dlje časa – bomo govorili tudi na Razvojnem forumu Vipavske doline 21. maja v Ajdovščini, kjer bo Brigita Habjan Štolfa poleg podjetnikov sogovornica na eni od okroglih miz. »Razpravi o regijah je že zrasla brada. A oblikovanje regij je lahko uspešno le, če bo v predlogu zakona o regijah poleg upoštevanja geografskih, zgodovinskih, pravnih in gospodarskih specifik vsakega območja upoštevan resničen razmislek o prenosu nalog, pristojnosti z lokalne in državne ravni na regijsko. In ne le prepis veljavnih zakonov. Temu pa morajo vsekakor slediti finančni preračuni in vzpostavljen vzdržen finančni sistem, ki bo regijam omogočal avtonomni, lastni razvoj,« je dejala direktorica severnoprimorske gospodarske zbornice. »Zgled lahko poiščemo tako pri Italijanih kot Hrvatih.«
Ljubljana naj bo ločena
V zadnjem letu je razprava o regijah zelo živahna. Robert Rakar, direktor območne gospodarske zbornice za Primorsko, je pred časom poudaril, da je treba »čim prej izpeljati regionalizacijo države, ministrstva pa naj delujejo še v drugih mestih. Gospodarsko ministrstvo naj gre v Novo mesto, kmetijsko v Mursko Soboto, infrastrukturno v Koper, kulturno v Novo Gorico ... Če se lahko predsedniki evropskih vlad dobivajo na virtualnih zasedanjih, to lahko počne tudi naša vlada.«
Po njegovem mnenju Slovenija več kot štirih regij ne potrebuje. »Delovno smo jih poimenovali severna, južna, vzhodna in zahodna. Ljubljana pa naj ima poseben status. Njena vključitev v zahodno kohezijsko regijo namreč vsem preostalim regijam zvišuje stopnjo razvitosti in s tem konkretno zmanjšuje možnost črpanja evropskih sredstev.
Lažje bi živeli
Pred časom je o regijah govoril tudi Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in dolgoletni podjetnik. »V državnem svetu smo prepričani, da bi ustanovitev druge ravni lokalne samouprave pomembno izboljšala kakovost bivanja državljank in državljanov. Ustanovitev pokrajin oziroma regij je bila rdeča nit šestega mandata državnega sveta in tako ostaja tudi v zdajšnjem, sedmem. A ne samo zaradi zapisa v ustavi, temveč tudi zaradi življenja ljudi po avgustovskih poplavah. Urejanje vodotokov, vodooskrba, zbiranje in upravljanje odpadkov, centri za socialno delo, srednješolsko izobraževanje in razvojni projekti na regijski ravni bi zagotavljali precej lažje delovanje države in večjo mednarodno konkurenčnost.«
Bo spodbuda regijski prostorski plan?
Znotraj regij bi bilo tudi več medobčinskega sodelovanja, ki ga zdaj Brigita Habjan Štolfa pogreša. »Želim si več medobčinskega sodelovanja in iskanja skupnih razvojnih zgodb. Lahko bi rekli, da so začetki nekaterih razvojnih zgodb regije v regijskem razvojnem programu. Kot je na primer umeščanje večje poslovne cone v občini Renče - Vogrsko, upravljanja poslovnih con vzdolž hitre ceste Vipava–Vrtojba in vzpostavitev multimodalnega središča na mejnem prehodu. Mogoče nas bo proces priprave regijskega prostorskega plana pripeljal do uresničitve teh zgodb. Naša gospodarska zbornica bo vsekakor proaktivni udeleženec v tem procesu. Bi pa, kot sem poudarila, z uvedbo formalnih regij bili veliko bolj konkurenčni.«
Posebna razvojna območja
Spomnila je tudi na neizkoriščen potencial pri tujih vlaganjih, saj nimamo dovolj velikih urejenih con, kamor bi lahko večje tuje gospodarske družbe umestile svoje dejavnosti. »Slovenija ima odlično geostrateško lego. Prek nje tečejo kar štirje evropski prometni koridorji. Zato je zanimanja za vlaganja veliko. Zaplete pa se pri umeščanju teh investicij v prostor, ker nimamo ustreznih zemljišč. Na eni strani so zemljišča večinoma v lasti občin, ne države. Občine pa sprejemajo različne prostorske načrte. Med občinami ni povezovanja. Zdajšnje gospodarske cone, ki jih je skoraj 800, so praviloma razdrobljene in slabo upravljane. Problem so tudi različni interesi in stališča ministrstev, na primer kmetijskega, okoljskega in gospodarskega ministrstva. Zato podpiramo idejo o ustanovitvi vsaj treh območij, ki bi bila državnega pomena. Najbolj logično bi jih bilo umestiti v bližino avtocest, letališča ali pristanišča.«
