Zmagovalko so razglasili na kongresu mednarodne knjižničarske organizacije (IFLA), ki se je med 21. in 25. avgustom odvil v Rotterdamu.

Nove prostore Valvasorjeve knjižnice so slavnostno odprli junija lani. Arhitekturni načrt prizidka je delo celjskih arhitektov Vere Klepej Turnšek in Tadeja Dobrajca. Umeščena je ob kapucinski samostan v starem delu Krškega, kjer Valvasorjeva knjižnica deluje od leta 1988. Velika je 1600 kvadratnih metrov, od tega je malo več kot 1200 kvadratnih metrov pritličja, malo manj kot 400 kvadratnih metrov pa predstavljajo kletni prostori. Naložbo so končali lani, skupaj z ureditvijo okolice je presegla osem milijonov evrov.

Sorodna novica Med štirimi finalisti za najboljšo splošno knjižnico je tudi Valvasorjeva knjižnica iz Krškega

Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice, je za STA dejala, da so to posavsko knjižnico v Rotterdamu knjižničarji z vsega sveta po njeni predstavitvi lepo sprejeli. Po njenih besedah knjižnica izžareva toplino in domačnost, zato je bila za marsikoga favoritka pred razglasitvijo zmagovalke. Uvrstitev med štiri finaliste je bila za Valvasorjevo knjižnico velik uspeh, je še dodala direktorica.

"Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili," je ob nominaciji dejala za MMC.

Mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki knjižničarstva in arhitekture, je 16 prispelih prijav iz 11 držav ocenjevala po merilih povezanosti arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnosti arhitekture, prilagodljivosti prostorov, trajnostne naravnanosti, sodelovanja v procesih učenja in socialne vključenosti ter digitalnih in tehničnih rešitev. Pomembno je bilo tudi, kako knjižnica sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA, je še za STA dodala Urška Lobnikar Paunović.

Valvasorjeva knjižnica Krško deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Poleg osrednje knjižnice na Cesti krških žrtev v Krškem ima tri krajevne knjižnice: na Vidmu, v Kostanjevici na Krki in na Senovem, ter od leta 2020 skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško oziroma njeno enoto v Radečah, tudi Posavsko potujočo knjižnico. Knjižnica je svoja vrata odprla 8. februarja 1965. Takrat je svoje delovala z manj osebja, na površini 140 kvadratnih metrov in z nekaj več kot 2000 enotami gradiva. Po večletnih pripravah se je leta 1988 preselila v prostore v kapucinskega samostana, a ji je tudi tam sredi 90. let preteklega stoletja začelo primanjkovati prostora.

Leta 2016 se je občina Krško lotila projekta dozidave, prenove in umestitve Valvasorjeve knjižnice v območje kapucinskega samostana. V drugem naložbenem koraku, ki ga na krški občini še načrtujejo, pa nameravajo prenoviti 1140 kvadratnih metrov površin samostanskega dela knjižnice. Krška občina je sicer, ker je knjižnica predtem delovala v najetih samostanskih prostorih, od Slovenske kapucinske province za nekaj več kot 300.000 evrov leta 2016 odkupila skoraj celoten stari samostanski kompleks z zemljiščem in vrtom.

V Valvasorjevi knjižnici letno naštejejo v povprečju nekaj več kot 100.000 obiskov. Uporabnikov ima nekaj manj kot 6000. Letno izposodi približno 350.000 knjižničnih enot. Knjižnica hrani približno 165.000 knjižnih enot, v matični knjižnici približno 130.000. Med svojimi posebnimi zbirkami upravlja tudi spomeniško zaščiteno kapucinsko baročno knjižnico z najstarejšo knjigo iz leta 1502. Med drugim hrani tudi prevod Biblije – vulgato, ki naj bi jo listal tudi leta 1547 v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, je še povedala direktorica knjižnice.