Poleg življenja v sožitju z drugimi evropskimi narodi v globalni, liberalni in odprti družbi moramo po mnenju Bojinović Fenko upoštevati tudi materialni napredek, saj "smo zagotovo pridobili boljšo gospodarsko razvitost, sodelovanje v odprtem svetovnem gospodarstvu". Popolnoma dobro pa se še ne zavedamo, da smo s članstvom pridobili možnost, da tudi Slovenija kaj prispeva v mednarodno skupnost.

Ena država ven, tri noter

Slovenija je polnopravna članica EU postala 1. maja 2004 v okviru t. i. velikega poka, ko se je Uniji hkrati pridružilo deset držav, poleg naše še Češka, Ciper, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska in Slovaška. Takrat ni bilo mogoče slutiti, da se bodo dobro desetletje pozneje državljani ene od članic – Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske – odločili za izstop iz povezave. To so potrdili z referendumom leta 2016 in brexit zapečatili leta 2020. Odkar je naša država članica Unije, pa smo doživeli tudi dve širitvi: leta 2007 z vstopom Romunije in Bolgarije ter leta 2013 z vstopom Hrvaške.

Novega krčenja ne bo, širitev pa po polžje

Dejavnika, zaradi katerih Bojinović Fenko ne pričakuje morebitnega novega izstopa iz EU, sta "relativen neuspeh brexita, glede na pričakovanja državljanov in države", na drugi strani pa vojna v Ukrajini, ki majhne države opominja, da bi preveč tvegale, če bi se podale na solistično pot.

Konservativno širitev, zlasti na Balkan, Bojinović Fenko pojasnjuje s hierarhijo moči med Unijo, ki postavlja pogoje za sprejem, ter prosilkami oz. kandidatkami, ki te pogoje počasi izpolnjujejo. Močnejša stran v tej hierarhiji lahko tudi kadar koli spreminja prioritete glede širitve, medtem ko se šibkejša izgovarja prav na to, ko pri izpolnjevanju pogojev nima kaj veliko pokazati.

V prispevki si poglejte arhivski prispevek z osebno izkaznico EU leta 2004 in pogovor Katarine Golob Veselič z Ano Bojinović Fenko, FDV.