Že v začetku tedna je v okviru programa umetniškega filma MSUB priznana umetnica o svojem filmu spregovorila v pogovoru s kustosinjo muzeja Uno Popović.

Film Beacons je naročil Irski muzej moderne umetnosti. Foto: MSUB
Film Beacons je naročil Irski muzej moderne umetnosti. Foto: MSUB

Film Beacons je kinematografsko potovanje osmih žensk, ki arhiv kulturnih delavcev iz držav Gibanja neuvrščenih destilirajo v glasbeno partituro. Prevajajo in razlagajo besede v zvoke, glasbo in koreografijo ter se srečajo v predlogi za nagovor, ki preoblikuje neuresničene obljube preteklosti v zvočni nagovor kot vajo za našo sedanjost. Projekt, posnet na izoliranih arhitekturah, potopljenih v naravo, ki so nekoč služile prebujanju transnacionalne solidarnosti, želi ponovno vpisati manjkajoči ženski glas v zgodovino gradnje sveta, je o filmu zapisano na spletni strani umetnice.

Gibanje neuvrščenih: vrnitev na začetek
Za scenarij je Cibic uporabila govore s prve konference kulturnih delavcev iz držav Gibanja neuvrščenih leta 1985 v takratnem Titogradu. Na tem dogodku so akademiki, umetniki, kuratorji in politiki govorili o strategijah za doseganje kulturne neodvisnosti, duhovne dekolonizacije, moralne rehabilitacije in emancipacije držav v razvoju, ki so bile del Gibanja neuvrščenih. Ti posamezniki so bili voditelji na področju kulture, ki so si prizadevali za kreiranje nove scenografije v okviru alternativnega projekta izgradnje sveta Gibanja neuvrščenih znotraj bipolarne delitve sveta med hladno vojno.

Lokacije v filmu predstavljajo vrsto arhitektur in krajev, katerih vloga je bila napovedovati, braniti, opominjati in opozarjati večnacionalno državo na njeno nastajanje.

Feministično branje patriarhalnih mest
Umetničine protagonistke uporabljajo tako arhitekturo kot pokrajino kot ojačevalca svojega glasu in delovanja ter vpisujejo feministično branje patriarhalnih arhitekturnih mest in ponovno sodelujejo z njihovim potencialom gradnje sveta skozi feministično lečo.

Manjkajoči ženski glas iz sistemskih in antisistemskih projektov gradnje sveta je tu utelešen kot šifra, ki na novo vpisuje možnost emancipirane prihodnosti kolektivne agencije.