Odstotek žensk, ki meni, da imajo pri zaposlovanju in karieri manjše možnosti kot moški, je v Sloveniji občutno višji od svetovnega povprečja, ki je 53 odstotkov, so sporočili z Mediane. Enakega mnenja je le 34 odstotkov moških, 45 odstotkov pa jih meni, da imajo ženske enake priložnosti, kot jih imajo sami. Med ženskami jih 33 odstotkov meni, da imajo enake priložnosti. V primerjavi s podatki iz leta 2021 se je sicer delež tistih, ki menijo, da imajo ženske enake priložnosti, zvišal za dve odstotni točki.

Kot so povzeli pri Mediani, sta najbolj kritični območji na svetu Evropa in Amerika, saj v Evropi 67 odstotkov in v ZDA 57 odstotkov žensk meni, da imajo ženske na delovnih mestih manj priložnosti kot moški. Po drugi strani je mnenje, da imajo ženske enake priložnosti, najbolj prevladujoče na azijsko-pacifiškem območju, kjer tako meni 45 odstotkov vprašanih žensk. Delež žensk, ki menijo, da imajo ženske več priložnosti kot moški, je najvišji v Indiji, in sicer 26-odstoten.

Plačne vrzeli

Ob vprašanju, ali je plača žensk v primerjavi z moškimi na njihovem delovnem mestu višja, nižja ali enaka njihovi plači, v Evropi četrtina vprašanih meni, da je plača nižja, kar 44 odstotkov, da je plača enaka, zgolj pet odstotkov pa, da je višja. Da so plače žensk in moških enake, v Sloveniji meni 42 odstotkov vprašanih, 34 odstotkov pa da so nižje. Dva odstotka vprašanih menita, da so plače žensk višje.

Percepcija plačne vrzeli je najnižja na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, kjer 57 odstotkov vprašanih meni, da je plača žensk enaka plači moških, 24 odstotkov pa, da je nižja.

Raziskava je sicer tudi pri tem vprašanju zaznala velika razhajanja med percepcijo moških in žensk. Po svetu 51 odstotkov moških meni, da je plača žensk enaka njihovi plači, medtem ko enako meni 38 odstotkov žensk.

O nasilju so poročale predvsem mlajše ženske

Sodelujoči v raziskavi so odgovarjali tudi na vprašanje o fizičnem ali psihičnem nasilju, ki so ga doživeli v preteklem letu. Žrtev tovrstnega nasilja je bilo med ženskami kar 17 odstotkov. Odstotek je občutno višji v starostni skupini deklet med 18. in 24. letom, kjer jih 23 odstotkov poroča o nasilju, v starostni skupini med 25. in 34. letom pa 21 odstotkov.

Po svetu pojav fizičnega ali psihičnega nasilja nad ženskami ostaja na podobni ravni kot v prejšnjem letu, enako velja tudi za Evropo (14 odstotkov v 2021, 16 odstotkov v 2022). V Sloveniji delež znaša 17 odstotkov.

Med evropskimi državami je po nasilju nad ženskami najvišje Grčija (31 odstotkov), najnižje Nizozemska (10 odstotkov), globalno pa je najvišje Argentina (37 odstotkov) ter najnižje Vietnam (dva odstotka). Po regijah je globalno najbolj problematična Afrika (29 odstotkov), najmanj pa azijsko-pacifiška regija z 11 odstotki žensk, ki so bile v preteklem letu žrtve nasilja.

Zdravje na prvem mestu

Kot je pokazala raziskava, največ žensk med zdravjem, časom za družino in uspešnostjo v službi na prvo mesto postavlja zdravje. V svetu skoraj polovica anketirank kot prioriteto postavlja zdravje (44 odstotkov), nekoliko manj (38 odstotkov) čas z družino, 18 odstotkov pa uspešnost v službi.

V Sloveniji 49 odstotkov žensk daje na prvo mesto svoje zdravje ter se tako uvršča v sam vrh držav s to prioriteto. 37 odstotkov jih kot prioriteto postavlja pomembnosti preživljanja časa z družino in otroci, 14 odstotkov pa uspešnost v službi.

Raziskava je pod okriljem WIN (Worldwide Independent Network of Market Research) potekala med 9. oktobrom in 10. decembrom lani. Skupaj je v njej sodelovalo 29.739 ljudi iz 36 držav. V Sloveniji je raziskavo prek spletnega panela na reprezentativnem vzorcu 501 polnoletnega prebivalca izvedel Inštitut Mediana kot partner v raziskavi.