Pregled - svet, 12. 4. (petek)

TEL AVIV - Izrael morebitnega iranskega napada na svoje ozemlje ne bo pustil brez odgovora, je v četrtek v telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Lloydom Austinom dejal izraelski obrambni minister Joav Galant. Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je pozval Kitajsko in druge države, naj vplivajo na Iran, da ne napade Izraela. V pričakovanju napada Irana, ki je napovedal maščevanje za izraelski napad na iranski konzulat v Damasku, so ZDA svojim diplomatom v Izraelu v četrtek odredile omejitev gibanja. Izrael je medtem nadaljeval s smrtonosnimi vojaškimi operacijami na zasedenih palestinskih ozemljih.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek na tristranskem srečanju s filipinskim predsednikom Ferdinandom Marcosom in japonskim premierjem Fumiom Kishido v luči napetosti s Kitajsko državama obljubil obrambo pred varnostnimi grožnjami. Biden, Kishida in Marcos so srečanje opredelili kot zgodovinsko in zavezništvo predstavili kot temelj miru in demokracije v regiji.

NEW YORK - Pristojni odbor Varnostnega sveta ZN se v četrtek ni mogel dogovoriti o odgovoru na ponovno prošnjo za polnopravno članstvo Palestine v ZN. Dve tretjini od 15 članic sta prošnjo podprli, pet pa jih je temu nasprotovalo, je po zaprtem sestanku povedala veleposlanica Malte pri ZN Vanessa Frazier, ki predseduje odboru. Alžirija naj bi kljub temu prihodnji teden VS ZN predložila resolucijo glede članstva Palestine.

OSLO/DUBLIN - Norveška je pripravljena priznati palestinsko državo skupaj z drugimi državami, je dejal norveški premier Jonas Gahr Store ob obisku španskega kolega Pedra Sancheza, ki išče podporo za to pobudo. Da se bliža priznanje Palestine, je med nadaljevanjem Sanchezove evropske turneje dejal tudi irski premier Simon Harris.

BRUSELJ - Belgijsko tožilstvo je sprožilo pregon ruskega vmešavanja na ozemlju države, je povedal belgijski premier Alexander De Croo. V luči nedavnih razkritij čeških oblasti o ruskih poskusih vplivanja na delo evropskih institucij pa se je zavzel tudi za ukrepanje na ravni Evropske unije. To temo namerava odpreti prihodnji teden na vrhu EU.

BRUSELJ - Evropa drugo zimo po ruski invaziji na Ukrajino končuje z rekordnimi količinami plina v skladiščih, diverzificirano dobavo in povečanim deležem obnovljivih virov, je sporočila evropska komisarka za energijo Kadri Simson. Zadovoljna je s prilagoditvijo v času energetske krize, a pravi, da je treba nadaljevati z zagotavljanjem energetske varnosti.

BRUSELJ - Svet EU, v katerem so države članice, je dokončno potrdil direktivo o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, ki bo veljala tudi za kršenje sankcij. Potrdile pa so tudi zakonodajo, ki kršenje sankcij opredeljuje kot kaznivo dejanje, kar bo omogočilo odvzem s tem pridobljenega premoženja. Na Evropski komisiji, ki je predloga direktiv predstavila maja oziroma decembra 2022 spričo ruske agresije na Ukrajino, so pozdravili dokončno potrditev zakonodaje.

VARŠAVA - V poljskem parlamentu so prvo oviro prestali vsi štirje predlogi vladne koalicije premierja Donalda Tuska za liberalizacijo pravice do splava v državi, ki ima na tem področju eno najstrožjih zakonodaj v EU. Poslanci namreč v prvem branju niso podprli predlogov za zavrnitev reforme. Poslanci, ki sedaj obravnavajo štiri predloge koalicije za liberalizacijo pravice do splava, so odločili, da jih bodo poslali posebni parlamentarni komisiji, ki bo skušala najti skupni imenovalec za predlog zakona, ki bi ga podprle vse stranke.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo v četrtek označil za nujen odgovor na podobne ukrajinske napade v Rusiji. Po pogovorih z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom v Moskvi je še dejal, da je namen ruskih napadov demilitarizacija Ukrajine, saj da vplivajo na proizvodnjo orožja.

NIAMEY - V Niger, kjer od državnega udara julija lani vlada vojaška hunta, je prispelo na desetine ruskih vojaških inštruktorjev in sistemi zračne obrambe, so v četrtek poročali mediji te zahodnoafriške države, ki je nedavno z Moskvo podpisala dogovor o krepitvi vojaškega sodelovanja. Svoj prihod v Niger je potrdil tudi Afriški korpus, ki velja za naslednika zasebne najemniške skupine Wagner v Afriki.

MOSKVA - V ruski regiji Orenburg ob meji s Kazahstanom, ki se v zadnjih dneh spopada z obsežnimi poplavami, vode še naraščajo. Zaradi visokih vodostajev naj bi poplavilo dodatnih 800 hiš in bilo prizadetih še 2300 ljudi. Po besedah namestnika guvernerja regije je v regiji Orenburg že poplavljenih okoli 12.000 domov. Več kot 10.700 od skupno nekaj več kot 400.000 prebivalcev je moralo zapustiti svoje domove.

DÜSSELDORF - Policija v nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija je aretirala tri najstnike zaradi suma, da so načrtovali teroristični napad z islamističnim ozadjem, je sporočilo tožilstvo. Najstniki, stari 15 in 16 let, so bili aretirani v času velikonočnih praznikov in so trenutno v priporu. Glede na poročanje medijev so načrtovali napad z molotovkami in noži v imenu skrajne skupine Islamska država (IS).

DUNAJ - Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Herbert Kickl se je v okviru preiskave suma ruskega vohunjenja v Avstriji ogradil od Moskve. V četrtek je na zaslišanju pred odborom parlamenta zatrdil, da osebno nima nobenih povezav z Rusijo, čeprav so svobodnjaki v preteklosti izražali naklonjenost do Moskve. Zanikal je tudi, da bi poznal nekdanjega uslužbenca obveščevalno-varnostne službe, ki naj bi vohunil za Rusijo.