Skupina C5 je bila ustanovljena leta 2020, prvotno za krepitev regionalnega sodelovanja med pandemijo covida 19, vendar pa je pozneje prerasla ta namen in postala osnova za širše povezovanje držav v regiji. Foto: MZEZ
Skupina C5 je bila ustanovljena leta 2020, prvotno za krepitev regionalnega sodelovanja med pandemijo covida 19, vendar pa je pozneje prerasla ta namen in postala osnova za širše povezovanje držav v regiji. Foto: MZEZ

"Upamo, da bo na podlagi te resolucije prišlo do okrepitve dobave pomoči za civiliste in do trajnega miru v Gazi," je na skupni novinarski konferenci dejala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon in vnovič podprla rešitev dveh držav.

Češki zunanji minister Jan Lipavsky je sicer pozdravil sprejetje resolucije, a obžaloval, da ta ne vključuje obsodbe napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra.

Tako avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg kot madžarski zunanji minister Peter Szijjarto sta opozorila, da sta med talci, ki jih zadržuje Hamas, tudi državljana Avstrije in Madžarske. Zaradi tega sta znova pozvala k izpustitvi vseh zajetih talcev, Schallenberg pa je tudi poudaril potrebo po okrepitvi humanitarne pomoči za Gazo.

Ministri so potrdili tudi zavezanost k širitvi EU-ja na Zahodni Balkan in na vzhodno Evropo. Slovaški zunanji minister Juraj Blanar je opozoril, da so razmere glede Ukrajine nekoliko drugačne. "To je država, v kateri divja vojna, to moramo upoštevati," je dejal in izrazil prepričanje, da bo postopek obnove in pridružitve Ukrajine dolgotrajen.

Varnost in zagon EU-ja

Szijjarto je naznanil, da bosta v ospredju prihajajočega madžarskega predsedovanja Svetu EU-ja predvsem dva cilja, in sicer krepitev varnosti in ponovni zagon Unije. Prepričan je, da bi to prinesla predvsem širitev EU-ja. Glede prvega cilja pa si bo Budimpešta prizadevala predvsem okrepiti boj proti nezakonitim migracijam.

"Na Madžarskem še naprej krepimo nadzor na naših mejah in se borimo proti tihotapcem," je dejal in opozoril, da gre pri tem za nasilne kriminalne združbe. "Zelo pogosto se zgodijo incidenti, ko tihotapci in prebežniki streljajo na madžarske mejne organe, kar je seveda nedopustno v EU-ju," je dodal.

Fajon je medtem spomnila, da je več članic EU-ja na notranjih mejah schengena uvedlo začasni nadzor, med drugim tudi zaradi težav z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti. Schallenberg pa je opozoril, da ima Avstrija že tri leta zapored največ prosilcev za azil na prebivalca. Ponovil je, da schengenski sistem ne deluje, in pozval k ukrepanju.

Avstrija in Slovaška proti dobavam orožja Ukrajini

Ministri so se strinjali tudi glede potrebe po okrepitvi humanitarne pomoči Ukrajini, razhajali pa so se glede dobave vojaške pomoči. Češki minister je spomnil, da je Praga sprožila pobudo za nabavo 800.000 artilerijskih izstrelkov za Ukrajino iz držav zunaj EU-ja, ki sta se ji že pridružili Slovenija in Poljska.

Blanar je ob tem ponovil, da Slovaška zavrača dobavo orožja Ukrajini. Schallenberg pa je dodal, da Avstrija ne bo sodelovala v nikakršni pobudi, ki bi Ukrajini zagotavljala strelivo ali orožje, in spomnil, da je Avstrija vojaško nevtralna država.

Po besedah Tanje Fajon so ministri razpravljali tudi o mirovnih pobudah za Ukrajino. "Trenutno imamo na mizi eno. Zagotoviti želimo, da bi se tukaj zgodil čimprejšnji napredek, da bi se začeli pogajati o miru," je dodala.

Ministrom se je na delovnem kosilu pridružil tudi črnogorski kolega Filip Ivanović. Kot je na novinarski konferenci še dodal Blanar, bo prihodnje srečanje C5 potekalo v Bratislavi.