Zakaj ste se lotili proučevanja pomena biooglja v kmetijski pridelavi?
Tla se mi zdijo najpomembnejši del kmetijske pridelave, čeprav v povezavi z njo praviloma največkrat omenjamo vodo in zrak, in to z vidika onesnaževanja. Premalokrat pa govorimo o tleh, torej o pridelovalni zemlji, ki jo moramo ohranjati rodovitno za kakovostno kmetijsko pridelavo. Prav tako se mi zdi, da nimamo dovolj občutka za »izgubljanje tal«, pri čemer mislim na različne pozidave, razne oblike onesnaževanja in tudi neprimerne kmetijske prakse, kot je intenzivno kmetovanje.
V povezavi z bioogljem v okviru raziskovalne skupine na fakulteti načenjamo predvsem temo zmanjšanja emisij plinov iz tal. Tega se lotevamo tako, da primerjamo uporabo organskih dodatkov, kot sta biooglje in kompost, z mineralnimi gnojili. Pri tem ugotavljamo, kako klasično kmetovanje oziroma konvencionalna obdelava tal vpliva na izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z ohranitvenim kmetovanjem.
Še posebej se nam zdi zanimivo vprašanje, ali je biooglje z namenom zmanjšanja emisij, ki nastajajo med kmetovanjem, primerno za klimo in tla v Sloveniji.
Biooglje je glavna sestavina terre prete – večno rodovitne zemlje iz porečja Amazonije. Vsebovala naj bi do devet odstotkov ogljika ali 18-krat več od okoliške prsti ter zagotavljala večjo rodovitnost in zmanjšanje ogljičnega odtisa z obratnim rudarjenjem. To lahko med drugim preberemo na spletu. Gotovo imate tudi vi svojo, morda za splošne naslovnike preprostejšo razlago, kaj pravzaprav biooglje je.
Rekla bi, da je biooglje zelo stabilna oblika ogljika, ki pozitivno vpliva na lastnosti tal. Njegova prednost je v tem, da se v tleh ne spreminja, saj ga mikroorganizmi ne morejo razgraditi – in tako z bioogljem ohranjamo ogljik v tleh. Pridobimo ga iz lesne mase v posebni pirolizni peči pod posebnimi pogoji. Temperatura mora biti nekje med 450 in 550 stopinjami Celzija in sam proces pridelave poteka brez kisika.
Ste navdih za tovrstno raziskovalno temo dobili tudi zato, ker ste odraščali na kmetiji v zgornjesavinjski vasici Luče?
Na domači kmetiji se z bioogljem nisem srečala, me je pa kot študentko pred leti za to področje navdušil mentor Rok Mihelič, ki mi je temo predstavil kot zanimivo. Bolj poglobljeno sem se začela zanimati za biooglje med raziskavo, ki smo jo potem izvajali v Postojni v okviru biotehniške fakultete, ko smo proučevali njegove učinke na lastnosti tal, pridelek in samo gibanje dušika v pridelovalnih tleh.
Kako torej deluje biooglje v prsti? Kakšno dodano vrednost pomeni zanjo? Na kratko bi glede na dostopne vire gotovo lahko rekli, da prinaša več življenja, izboljša zadrževanje hranil in vode v njej. Kaj še?
Drži, da veže hranila, vodo, zviša tudi pH oziroma bazičnost obdelovalne zemlje. Zato je zelo primerno, da bi biooglje dodajali tlom, ki so prekisla. Prav tako poveča poroznost tal in zmanjša njihovo volumsko gostoto, kar pomeni, da se zmanjša nevarnost za zbijanje tal. Številne pore v biooglju so ugoden življenjski prostor za mikroorganizme, ki pa so v tleh nujno potrebni v procesih kroženja hranil. Na kratko: biooglje pripomore k izboljšanju kakovosti tal.
V kakšnem smislu je spodbujanje uporabe biooglja povezano s prilagajanjem na podnebne spremembe?
Pomembno je to, da z bioogljem uskladiščimo ogljik v obliki, ki se ne more vrniti v ozračje. Gre za tehnologijo tako imenovanih negativnih emisij – govorimo, na primer, o obratnem rudarjenju –, kar pomeni, da z njim jemljemo ogljikov dioksid iz ozračja in ga skladiščimo v tleh. Tako vplivamo tudi na kroženje dušika v tleh in zmanjšamo nevarnost nastajanja dušikovega oksida, ki se kot toplogredni plin izloča v ozračje.
V čem se razlikuje pridelava biooglja od pridelave v javnosti morda bolj znanega lesnega oglja?
Biooglje delamo po postopku pirolize in ob omenjenih dveh glavnih pogojih. Lesno oglje v oglarski kopi nastane pri nižjih temperaturah in zato nima enakih lastnosti kot biooglje, zato tudi ni primerno za dodajanje tlom. Še ena prednost pri postopku pirolize je, da kot stranski produkt nastaja plin, ki ga lahko uporabljamo tudi za pridobivanje toplotne in električne energije.
Torej, uporabljamo enako rastlinsko in drugo biomaso, od postopka pridelave pa je odvisno, ali bomo ustvarili biooglje ali lesno oglje. Razumem prav?
Da. Za izdelavo biooglja lahko poleg lesa uporabimo tudi drugo biomaso, recimo ostanke predelave hrane ali zeleni odrez.
Na spletu lahko zasledimo tudi ponudnike, ki obogateno biooglje prodajajo. Je to področje po vaših informacijah že urejeno?
Ta hip, kolikor vem, v Sloveniji še ni certificiranega proizvajalca biooglja. Mislim, da je predrago in nesmiselno, da bi takšen material slovenski kmetje kupovali v tujini. Lahko pa bi oblikovali skupnostne vasi, morda po zgledu ogrevanja s sončnimi paneli, torej da bi lahko več uporabnikov skupaj pridelalo biooglje iz lastnih surovin. Vedeti je namreč treba, da so pirolizne peči za posameznika precejšnja naložba.
Gotovo obstaja vprašanje nadzora oziroma zagotavljanja kakovosti biooglja, da ne »zmečemo pod to znamko« kar vsega?
Drži. Izrednega pomena je, da kot dodatek tlom uporabljamo certificirano biooglje, da torej ne vnašamo kakšnih škodljivih snovi. Prav tu se med nasprotniki njegove uporabe pojavlja tudi največ zadržkov. V Evropski uniji je bilo biooglje pred kratkim priznano kot sredstvo za izboljševanje tal, pri nas te teme še nismo do konca razdelali. Poleg vzpostavljenih pravil, torej tudi zakonodajnih okvirov o sami proizvodnji in načinu dovoljene rabe biooglja, je potrebna dogovorjena stimulacija za kmete. Preprosto gre za to, kako jih bomo spodbudili, da bi z uporabo biooglja prispevali neposredno tudi k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida v ozračje.
Pri proizvodnji in uporabi biooglja torej ne govorimo le o kmetijski funkciji, temveč tudi o podnebni. Takrat, ko bodo kmetje primerno spodbujeni za njegovo uporabo in bo ta utemeljena z vnaprej znanimi pravili, bomo lahko začeli govoriti tudi o širši uporabi biooglja kot sredstva za izboljšavo kmetijskih tal.
