Srbska pesnica, režiserka in scenaristka Milena Marković na dogodku v Cankarjevem domu. Foto: Festival Fabula
Srbska pesnica, režiserka in scenaristka Milena Marković na dogodku v Cankarjevem domu. Foto: Festival Fabula

Romaneskno delo kot v verzih pisana poema
Na dogodku v Cankarjevem domu se je s književnico pogovarjal Muanis Sinanović, ki je prevedel njeno knjigo Otroci, za katero je prejela srbsko knjižno nagrado NIN. Otroci so njeno prvo romaneskno delo, obenem pa so po njenih besedah poema, pisana s pesniškim ritmom, v verzih. Kot je povedala, je knjiga nastala po zadnji pesniški zbirki, ko je ugotovila, da je na področju poezije dosegla svojo mejo in se je lotila novega izziva. Tudi sicer namreč rada tekmuje sama s sabo oziroma ves čas stremi k preseganju same sebe.

Na Sinanovićevo vprašanje, ali knjiga Otroci vsebuje avtobiografske elemente oziroma ali je napisana v danes trendovski zvrsti avtofikcije, je odvrnila, da so vsi dobri pisatelji mojstri v tem, da v svoja dela vnašajo osebna doživetja. Dodala je, da avtobiografijo razume kot opis neke zanimive osebe ali njenega dela oziroma procesa, ki ga opiše, in je zanimiv ali pomemben za druge.

V iskanju univerzalnih tem, ki nagovarjajo vse
Milena Marković je nadalje dejala, da so teme knjige Otroci kot tudi sicer njenih drugih del po njenem mnenju univerzalne in poskuša z njimi nagovarjati vse. To je izkusila na operni predstavi, katere libreto je nastal po njeni knjigi. Opazila je, da je delo učinkovalo katarzično – ženske so jokale, moški so se trdno držali stolov. Na vprašanje, ali je bilo pisanje dela tudi zanjo terapevtsko, je odgovorila nikalno – v resničnem življenju jo namreč pestijo še zmeraj iste težave kot pred pisanjem.

Temi hrepenenja in vseobsegajoče ljubezni se pleteta kot rdeča nit skozi knjigo Otroci. V tem je tudi univerzalnost, saj kot mnogi drugi pisatelji tudi sama izhaja iz svoje izkušnje, ob čemer je mnenja, da če posameznik resnično pozna sebe, bo poznal tudi dušo sveta.

Bistvo feminizma je v izobraževanju
Dela Milene Marković, še zlasti začetna, so pogosto označena za feministična. Po lastnih besedah se je v dramah zavestno odločila, da bo obravnavala teme, kot je denimo patologija patriarhata. Z njo se je ukvarjala tudi v drami Barčica za punčke, ki je leta 2009 v režiji Aleksandra Popovskega zaživela tudi na odru ljubljanske Drame. Otrok pa se je lotila zelo avtentično in "bi se zlagala," če bi rekla, da je imela v mislih to agendo. Nima pa nič proti, če knjigo kdo tako bere. Sama meni, da je bistvo feminizma v izobraževanju posameznika ali posameznice. V literarnem polju je to zelo široko, izobraziš se lahko po njenih besedah tudi skozi branje Dostojevskega.


Letošnja Fabula v sodelovanju s študentkami in študenti AGRFT-ja predstavlja Fabuline knjižne premiere letošnjih avtoric in avtorjev. In tako je nastal tudi film Otroci:

Izlet "v otroška leta, v preteklost, skozi asociacije"
Med snovanjem knjige Otroci je po lastnih besedah "šla v otroška leta, v preteklost, skozi asociacije", z njo pa bralca popelje "po preteklosti, zaznamovani z iskanjem same sebe sredi mnogoštevilne, a odtujene družine in zgodovinskega kaosa. Izrazito neposredno, robustno, včasih boleče iskreno izpovedno pisanje, potopljeno v umazan vsakdan, istočasno dobiva tudi mitsko avro, ki jo daje senzibilna liričnost", so o romanu zapisali pri Beletrini, pri kateri je izšel slovenski prevod.

Večkratno nagrajena srbska pesnica, režiserka in scenaristka Milena Marković (1974) je izredna profesorica na katedri za dramaturgijo beograjske Fakultete za dramske umetnosti. Njene drame so doživele uprizoritve na odrih v njeni domovini in tujini. Napisala je scenarije za filme Olega Novkovića: Jutri zjutraj (2007), Beli beli svet (2009) in Zapuščina (2015).