Pri največjem veletrgovcu s plinom Geoplin, na katerega odpade okoli tri četrtine vsega veleprodajnega trga v državi, so zatrdili, da letošnja oskrba odjemalcev z zemeljskim plinom poteka nemoteno. V Plinovodih so pojasnili, da so razmere na področju oskrbe s plinom v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno boljše. Delež dobav plina po plinovodih iz Rusije se je po podatkih Evropskega združenja operaterjev prenosnega plinovodnega omrežja letos zmanjšala pod 10 odstotkov. S tem se je izpostavljenost nekdaj največji dobaviteljici EU občutno zmanjšala.
Napolnjenost evropskih podzemnih skladišč je že v teh dneh pri več kot 91 odstotkih, kar je v primerjavi z enakim časom lani za 16 odstotnih točk več. Cilj 90-odstotne napolnjenosti do 1. novembra je tako dosežen več kot dva meseca pred rokom.
Slovenija brez lastnih skladišč
Slovenija sicer nima lastnih skladiščnih zmogljivosti, a evropska uredba določa, da imamo dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo nam je skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih. »Geoplin ima najete potrebne zmogljivosti v evropskih skladiščih in jih bo napolnil v predpisanih rokih,« so zapisali pri našem največjem veletrgovcu s plinom. »Tako bojazni, povezanih z oskrbo, ni,« so zatrdili in dodali, da je uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) nekoliko nižji kot pred letom, a še vedno razmeroma visok.
Cene močno padle
Bistveno bolj ugoden kot lani je tudi cenovni vidik oskrbe. Kljub občasnim nihajem predstavljajo trenutne veleprodajne cene le okoli šestino ravni ob enakem času lani, so navedli pri Geoplinu. Cene plina imajo v letu 2023 kljub nihanjem padajoč trend, so dodali v Plinovodih. Cena megavatne ure plina za dobavo v naslednjem mesecu je na nizozemskem vozlišču TTF trenutno pri 38 evrih, lani ob tem času je bila pri 300 evrih. Je pa vseeno še vedno nekoliko višja kot pred ruskim napadom na Ukrajino.
Iz Alžirije prek Italije
Od začetka tega se Slovenija po desetletju premora prek italijanskega omrežja spet oskrbuje tudi s plinom iz Alžirije. Dobave zemeljskega plina po pogodbi z alžirskim velikanom Sonatrach po zagotovilih Geoplina potekajo nemoteno in skladno s pogodbenimi določili. Pogodba sicer predvideva dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, kar naj bi pokrivalo okoli tretjino slovenskih potreb.
Neznani dobavitelji plina
Dodatne količine zemeljskega plina pa pri Geoplinu zagotavljajo prek diverzificiranih nabavnih virov na podlagi dogovorov z evropskimi partnerji. Podrobnosti pri tem ne želijo navesti. Prav tako podrobnosti ne morejo razkriti, ko gre za pogovore o novih virih dobav. »Intenzivno izvajamo tudi aktivnosti za nadaljnjo diverzifikacijo dobavnih virov in poti zemeljskega plina, pri čemer proučujemo različne možnosti,« so zagotovili. V preteklosti sta se kot potencialna nova vira najpogosteje omenjala terminala za LNG v italijanskem Rovigu in na Krku.
Nadgradnja sistema
Za boljšo oskrbo Slovenijo iz zahodne smeri, torej prek Italije, je družba Plinovodi že v drugi polovici leta 2022 izvedla prvo nadgradnjo prenosnih zmogljivosti iz Italije, letos pa poleg redno načrtovanih naložb intenzivno izvaja nadgradnje za dodatno povečanje zmogljivosti prenosnega sistema za dobave iz zahodne smeri, so pojasnili v sistemskem operaterju.
