Stripi v knjižni obliki
Zvitorepec v barvah
Slavna trojica Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja iz serije stripov Mikija Mustra naposled tudi v barvah.
Odpri galerijo
Zvitorepec in Trdonja v barvah
»Lahko narišem v še tako čudovitih barvah, a kaj ko je program v črno-beli tehniki!« mi je rekel legendarni avtor stripov in animiranih filmov Miki Muster, ko sem pohvalil barvne risbe za enega od propagandnih filmov, ki jih je ustvarjal za slovensko televizijo. Nato pa je optimistično dodal: »Kmalu bo bolje, saj bo že prihodnje leto več kot trideset odstotkov televizijskega programa v barvah.«
Muster si je prizadeval, da bi Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja zaživeli v barvah, a je bila pot do cilja zelo dolga. Prvič smo lahko videli omenjene junake v barvah, pravzaprav samo dva, na naslovnici knjige Dogodivščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki (1955), v kateri je bil ponatisnjen istoimenski strip iz Tedenske tribune. Dobri dve desetletji zatem je Miki Muster za KD Klub devete umetnosti začel risati barvne naslovnice za ponatise stripov o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika v knjižni obliki.
Pred nekaj leti se je projekta lotil založnik Aleksander Buh, ki je ponatisnil vso serijo Zvitorepca, a v barvah so bile zgolj naslovnice. Zdaj je Buh začel izdajati Mustrove stripe v celoti v barvah. Za vzorec je vzel epizodo Gladiator, ki jo je pobarval slikar, ilustrator in karikaturist Jože Trobec. Ker Buh načrtuje ponatis celotne Mustrove serije stripov o Zvitorepcu, je za koloriranje angažiral tudi Igorja Ribiča, tako da bo prva knjiga Mustrovih del v barvah kmalu ugleda luč sveta. Sledile bodo še preostale epizode.
Ker je zanimanje bralcev za dela Mikija Mustra še naprej izjemno, se je Buh lotil še enega velikega projekta: v knjižni obliki ponatisniti vse Mustrove stripe, ki so izhajali v 50. in 60. letih v Slovenskem poročevalcu. Ti so bili tako priljubljeni, da so o junakih in pustolovščinah govorili celo učenci in učitelji med poukom v šolah. Ena od zgodb, Lučka na daljnem severu, ki jo je Muster ilustriral po besedilu slovenske pisateljice in prevajalke Mimi Malenšek, je bila tako priljubljena, da so začele Ljubljanske mlekarne izdelovati poseben sladoled lučko.
Mustrovi stripi iz Slovenskega poročevalca so svojevrstni biseri mladinskega leposlovja, kar ni presenetljivo, saj so besedila zanje pisali slovenski pisatelji, kot so Mimi Malenšek, Vera Albreht, Vlado Firm in Josip Korban. Novinar Tit Vidmar pa je za Mustra mojstrsko prirejal nekatera dela znanih tujih klasikov: Veliko stavo in Pot v neznano po Samuelu Scovillu, po Jamesu Curwoodu pa Kazana, Bareeja, Medvedka Neewa ...
Prav pri teh stripih brez oblačkov se je Mustrov risarski dar še posebno izrazil. Presenetljivo izenačena je tudi njihova kakovost, kar je glede na vsakodnevno nadaljevanje s po tremi slikami res neverjeten dosežek.
Kot prvo delo v tem projektu je Aleksander Buh nedavno izdal strip Za očetom po izvirnem besedilu Janeza Trnovca. Zanimivo je, da je urednik Slavko Fras, ki je v sedemdesetih letih podpiral ponatis Mustrovih stripov v dnevniku Delo, zavrnil objavo te zgodbe. Zanj je bilo namreč problematično naslednje besedilo pod prvo ilustracijo: »V stari Jugoslaviji za mnoge delovne ljudi ni bilo kruha. Odhajati so morali v tujino za zaslužkom: v Francijo, Nemčijo in …« Prav tedaj so namreč ljudje iz Jugoslavije množično odhajali na delo v tujino in bi se lahko razumelo, da v SFRJ ni prav nič bolje, kot je bilo v stari kraljevini.
Buhova publikacija stripa Za očetom je zvesta prvi knjižni izdaji iz leta 1956. Seveda izdajanje tovrstnih ponatisov nikakor ni lahka naloga, ne tehnično ne stroškovno. Od več kot 9000 Mustrovih risb iz Slovenskega poročevalca ni v izvirniku ohranjena niti ena, zato je Igor Ribič v pripravo risarskega dela stripa Za očetom vložil veliko truda, da je retuširal vsako posebej.
Kot prvo delo v tem projektu je Aleksander Buh te dni izdal strip Za očetom po izvirnem besedilu Janeza Trnovca.
Muster si je prizadeval, da bi Zvitorepec, Lakotnik in Trdonja zaživeli v barvah, a je bila pot do cilja zelo dolga. Prvič smo lahko videli omenjene junake v barvah, pravzaprav samo dva, na naslovnici knjige Dogodivščine Zvitorepca in Trdonje v Afriki (1955), v kateri je bil ponatisnjen istoimenski strip iz Tedenske tribune. Dobri dve desetletji zatem je Miki Muster za KD Klub devete umetnosti začel risati barvne naslovnice za ponatise stripov o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika v knjižni obliki.
Lučka na daljnem severu, ki jo je Muster ilustriral po besedilu Mimi Malenšek, je bila tako priljubljena, da so začele Ljubljanske mlekarne izdelovati poseben sladoled lučko.
Pred nekaj leti se je projekta lotil založnik Aleksander Buh, ki je ponatisnil vso serijo Zvitorepca, a v barvah so bile zgolj naslovnice. Zdaj je Buh začel izdajati Mustrove stripe v celoti v barvah. Za vzorec je vzel epizodo Gladiator, ki jo je pobarval slikar, ilustrator in karikaturist Jože Trobec. Ker Buh načrtuje ponatis celotne Mustrove serije stripov o Zvitorepcu, je za koloriranje angažiral tudi Igorja Ribiča, tako da bo prva knjiga Mustrovih del v barvah kmalu ugleda luč sveta. Sledile bodo še preostale epizode.
Stripi iz Slovenskega poročevalca
Ker je zanimanje bralcev za dela Mikija Mustra še naprej izjemno, se je Buh lotil še enega velikega projekta: v knjižni obliki ponatisniti vse Mustrove stripe, ki so izhajali v 50. in 60. letih v Slovenskem poročevalcu. Ti so bili tako priljubljeni, da so o junakih in pustolovščinah govorili celo učenci in učitelji med poukom v šolah. Ena od zgodb, Lučka na daljnem severu, ki jo je Muster ilustriral po besedilu slovenske pisateljice in prevajalke Mimi Malenšek, je bila tako priljubljena, da so začele Ljubljanske mlekarne izdelovati poseben sladoled lučko.
Zgodba Za očetom se dogaja v glavnem v Južni Ameriki, kamor sta se po sledeh očeta, ki je odšel v svet s trebuhom za kruhom, odpravila brata Zoran in Bojan.
Mustrovi stripi iz Slovenskega poročevalca so svojevrstni biseri mladinskega leposlovja, kar ni presenetljivo, saj so besedila zanje pisali slovenski pisatelji, kot so Mimi Malenšek, Vera Albreht, Vlado Firm in Josip Korban. Novinar Tit Vidmar pa je za Mustra mojstrsko prirejal nekatera dela znanih tujih klasikov: Veliko stavo in Pot v neznano po Samuelu Scovillu, po Jamesu Curwoodu pa Kazana, Bareeja, Medvedka Neewa ...
Miki Muster je leta 2015 dobil Prešernovo nagrado za življenjsko delo. FOTO: LEON VIDIC
Prav pri teh stripih brez oblačkov se je Mustrov risarski dar še posebno izrazil. Presenetljivo izenačena je tudi njihova kakovost, kar je glede na vsakodnevno nadaljevanje s po tremi slikami res neverjeten dosežek.
Težave z besedilom
Kot prvo delo v tem projektu je Aleksander Buh nedavno izdal strip Za očetom po izvirnem besedilu Janeza Trnovca. Zanimivo je, da je urednik Slavko Fras, ki je v sedemdesetih letih podpiral ponatis Mustrovih stripov v dnevniku Delo, zavrnil objavo te zgodbe. Zanj je bilo namreč problematično naslednje besedilo pod prvo ilustracijo: »V stari Jugoslaviji za mnoge delovne ljudi ni bilo kruha. Odhajati so morali v tujino za zaslužkom: v Francijo, Nemčijo in …« Prav tedaj so namreč ljudje iz Jugoslavije množično odhajali na delo v tujino in bi se lahko razumelo, da v SFRJ ni prav nič bolje, kot je bilo v stari kraljevini.
Preizkus trgaOtroci danes veliko raje berejo klasične stripe z malo besedami v oblačkih kot pa take z obširnimi besedili pod ilustracijami. Če bo za prvo naklado dovolj zanimanja, bo Aleksander Buh izdal še Mustrovega Ostrostrelca, za katerega je besedilo po delu ameriškega pisatelja J. F. Coopra priredil Tit Vidmar.
Buhova publikacija stripa Za očetom je zvesta prvi knjižni izdaji iz leta 1956. Seveda izdajanje tovrstnih ponatisov nikakor ni lahka naloga, ne tehnično ne stroškovno. Od več kot 9000 Mustrovih risb iz Slovenskega poročevalca ni v izvirniku ohranjena niti ena, zato je Igor Ribič v pripravo risarskega dela stripa Za očetom vložil veliko truda, da je retuširal vsako posebej.
