Azerbajdžan bo podnebni vrh COP29 gostil decembra. Foto: AP
Azerbajdžan bo podnebni vrh COP29 gostil decembra. Foto: AP

Potezo so izvedli po plazu kritik, potem ko je Guardian poročal o 28-članskem, povsem moškem odboru, ki ga je aktivistična podnebna skupina SHE Changes Climate označila za "regresivnega". “Podnebne spremembe vplivajo na celotni svet, ne samo na polovico,” je poudarila skupina.

Christiana Figueres, izvršna sekretarka okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah, je moško postavo odbora, ko je bil leta 2015 sprejet zgodovinski dogovor v Parizu, označila za "šokantno in nesprejemljivo".

Alijev je v odbor poleg 12 žensk dodal še enega moškega, tako da zdaj skupino sestavlja 29 moških in 12 žensk. Med temi so Umajra Tagijeva, namestnica ministra za ekologijo in naravne vire, komisarka za človekove pravice Sabina Alijeva in Bahar Muradova, predsednica državnega odbora za problematiko družin, žensk in otrok.

“To je pozitivni napredek, ampak še vedno smo kar daleč od uravnoteženega razmerja spolov,” je povedala Elise Buckle, soustanoviteljica skupine SHE Changes Climate. “To je hitra rešitev, a ne zadostna.”

Skoraj vsi člani odbora COP29 so vladni ministri ali predstavniki, vključno z vodjo državne varnostne službe. V odboru je tudi direktor azerbajdžanske državne mreže za distribucijo plina.

Na predsedniškem mestu navzkrižje interesov

To bo sicer po Dubaju decembra lani že drugič, da bo najpomembnejšo ZN-ovo okoljsko konferenco gostila "petrodržava", ki se močno zanaša na proizvodnjo fosilnih goriv. Tokratni predsednik COP29, katerega naloga bo povezati države za skupno akcijo v boju proti podnebnim spremembam, bo Muhtar Babajev, minister za ekologijo in naravne vire, ki je pred tem delal 26 let za azerbajdžansko državno naftno podjetje.

Kot je poročal Guardian, namerava Azerbajdžan v prihodnjem desetletju svojo proizvodnjo fosilnih goriv povečati za tretjino. Znanstveniki menijo, da je drastično zmanjšanje uporabe fosilnih goriv nujno, da bi se ognili najhujšim posledicam podnebne krize.

Predsednik vrha COP28 v Dubaju je bil Sultan Al Džaber, ki je sicer med drugim tudi vodja državne naftne družbe Združenih arabskih emiratov Adnoc, zaradi česar so nanj leteli očitki navzkrižja interesov.

Na vrhu COP28 so sprejeli dogovor, ki je prvič v zgodovini vključeval fosilna goriva, vendar v njem ni omembe njihove odprave, temveč poziv k prehodu od uporabe fosilnih goriv. Po COP28 je Al Džaber dejal, da bo s svojo naftno družbo nadaljeval krepitev proizvodnje nafte in plina.