Končno poročilo

750.000 evrov za tečaje, bone unovčilo le 67 starejših

Mihael Korsika
22. 12. 2022, 17.32
Deli članek:

Upravičenci do digitalnih bonov so opravili 254.201 nakup v skupni vrednosti 29,21 milijona evrov, so sporočili z vladne službe za digitalno preobrazbo. Starejši od 55 let so bone lahko unovčili le, če so prej opravili tečaj digitalnih kompetenc. Država je za izvedbo tečajev namenila skupno 750 tisoč evrov, udeležilo pa se jih je 269 starejših, medtem ko je bone unovčilo le 67 starejših od 55 let.

Profimedia
Izobraževanj za starejše se je udeležilo le 269 upravičencev do digitalnih bonov.

Vlada Janeza Janše je predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti sprejela februarja letos. Tedanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je ob tem poudaril, da gre za prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas. Napovedal je še, da bo Slovenija z novim zakonom že letos zagnala največji program e-opismenjevanja v zgodovini.
Rok za unovčitev digitalnih bonov je potekel 30. novembra. Iz vladne službe za digitalno preobrazbo so nam zdaj posredovali končne podatke o izvedbi projekta digitalnih bonov, iz katerih je razvidno, da je največji program e-opismenjevanja klavrno končal, še preden se je dobro začel. Do digitalnih bonov so bili med drugimi upravičeni starejši od 55 let, a so jih lahko unovčili le, če so opravili poseben tečaj s področja digitalnih kompetenc.

Le 67 »mobilnih herojev«

Služba vlade za digitalno preobrazbo je neformalna izobraževanja za starejše od 55 let izvedla v sklopu pilotnega projekta Mobilni heroji, v katerem so za starejše prebivalce težje dostopnih krajev v Republiki Sloveniji pripravili usposabljanja za pridobitev in krepitev digitalnih veščin, in sicer s pomočjo mobilne oziroma potujoče učilnice.

Izobraževanja je služba vlade za digitalno preobrazbo izvedla na devetnajstih lokacijah po Sloveniji. »Izobraževanj se je udeležilo skupno 269 starejših občanov, starih več kot 55 let,« so za Novice Svet24 povedali v vladni službi. Za izvedbo teh obveznih tečajev je država odštela 750 tisoč evrov. Od 269 udeležencev jih je digitalni bon unovčilo le 67.

Seznam izvajalcev izobraževanj za starejše je bil sicer objavljen v začetku avgusta, mesta pa so se hitro zapolnila. Po poročanju nekaterih medijev je na nekaterih vpisnih točkah nastala velika gneča, zaradi majhnega števila prostih mest so se ljudje v vrsti tudi prerivali.

Prav zaradi tečajev, ki so jih morali opraviti starejši, so projektu digitalnih bonov že od začetka očitali diskriminacijo. Vladna služba za digitalno preobrazbo je sredi avgusta na Slovenski regionalno razvojni sklad naslovila poziv k takojšnji začasni ustavitvi vseh aktivnosti, povezanih z izvedbo izobraževanj za starejše na področju digitalnih veščin, ki so pogoj za unovčitev digitalnega bona. Sklad je v drugi polovici avgusta zaustavil vse nadaljnje dejavnosti pri izvedbi izobraževanj.

Najbolj zaželen izdelek so bile slušalke

Bobo
Ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh je vseskozi poudarjala, da so bili digitalni boni le »Janševi predvolilni bombončki«.

Do digitalnega bona je bilo sicer upravičenih skupno 221.166 posameznikov. Za izplačila je bilo rezerviranih 33,17 milijona evrov, medtem ko so upravičenci opravili 254.201 nakup v skupni vrednosti dobrih 29 milijonov evrov. Največ bonov je bilo po navedbah vladne službe za digitalno preobrazbo unovčenih junija in novembra. Samo v zadnjih petih dneh veljavnosti, od 25. do 30. novembra, je bilo unovčenih za slabih tri in pol milijona evrov bonov.

Čeprav je bil glavni namen nakup računalniške opreme, je večina upravičencev sredstva namenila za boljšo avdioizkušnjo, največ bonov so namreč unovčili za nakup slušalk. Natančneje, največ so jih izkoristili za nakup slušalk z mikrofonom (37,55 odstotka), za kar so upravičenci namenili skupno 10,97 milijona evrov. Le četrtina sredstev se je porabila za nakup računalnikov. »Drugi najbolj iskan artikel so bili prenosni, tablični ali namizni računalniki (25,23 odstotka; 9,34 milijona evrov), tretji pa tipkovnice ali miške (12,57 odstotka; 2,33 milijona evrov).«

V vladni službi za digitalno preobrazbo, ki jo vodi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, sicer verjamejo, da je bil namen razdeljevanja digitalnih bonov dober, a je bila izvedba projekta po njihovi oceni izjemno neposrečena. »Izhajamo iz dejstva, da je bil sam ukrep diskriminatoren in je na tak način prispeval k povečanju digitalnega in socialnega razkoraka ter posledično ni bistveno prispeval k dvigu digitalne pismenosti. Zato ocenjujemo, da je šlo za neodgovorno porabo davkoplačevalskega denarja,« so pojasnili na ministrstvu.

Digitalni boni v prihodnje le za socialno ogrožene

Na službi za digitalno preobrazbo sicer že pripravljajo novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki ohranja digitalne bone, a jih bodo v prihodnje namenili le socialno ogroženim. »Torej ne za vse, ampak zgolj za tiste, ki si res ne morejo privoščiti potrebne računalniške opreme,« je pred kratkim pojasnila ministrica Stojmenova Duh.

Med osrednjimi novostmi, ki jih prinaša novela zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, je ustanovitev računalniškega sklada, ki bo omogočal izposojo računalniške opreme posameznim ciljnim skupinam prebivalstva. Idejo so v vladni službi za digitalno preobrazbo dobili pri učbeniškem skladu.