Na okrogli mizi za premišljeno komercializacijo intelektualne lastnine

Slovenija ima odlično univerzitetno mrežo. Pohvali se lahko z odličnimi strokovnjaki, ki se zavedajo pomena zaščite in komercializacije intelektualne lastnine, je na današnji okrogli mizi na Institutu Jožef Stefan (IJS) ocenil direktor Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (WIPO) Daren Tang. Po njegovih besedah smo na intelektualno lastnino dolgo gledali le s pravnega vidika. "S tem ni nič narobe, vendar pa lahko s premišljeno in učinkovito komercializacijo inovacij zelo uspešno financiramo nadaljnji razvoj," je poudaril.

Ko želijo inovacije in z njimi povezane tehnologije prenesti v prakso, se raziskovalci pogosto srečujejo s težavami. Ena večjih je, da vlagatelji v veliko primerih nimajo potrpljenja z zagonskimi podjetji, ki postanejo dobičkonosna šele po daljšem obdobju, je izpostavil rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič.

Lastno izkušnjo pri tem je predstavil direktor podjetja GEM Motors, ki razvija in izdeluje inovativne elektromotorje, Simon Mandelj. Kot je dejal, je imel srečo, da je uspel pridobiti zasebnega vlagatelja že za razvoj prototipa. "Drugače je z bankami, ki takšne projekte vidijo bolj kot breme," je opozoril.

Vodja Odseka E8 na IJS, ki se med drugim ukvarja z razvojem naprednih informacijskih tehnologij za zajemanje, shranjevanje, upravljanje in odkrivanje znanja s poudarkom na rudarjenju podatkov, Sašo Džeroski je pojasnil, da na odseku zagovarjajo prosto dostopnost svojih izumov. "Odprtokodne rešitve, denimo na področju umetne inteligence, imajo lahko velikanski vpliv na krepitev dodane vrednosti," je poudaril.

Kot primer je izpostavil posebno pozornost industrije zaradi odprtokodnih rešitev, ki je nato vodila v drugačno okrepljeno sodelovanje. Tang je ob tem izpostavil pomen znamčenja kot strateške tržne naložbe. Sicer pa sta se strinjala, da od znanstvenikov in raziskovalcev ne bi smeli pričakovati obvladovanja vseh vidikov razvoja. "Ne more se vsak znanstvenik spoznati tudi na poslovni vidik svojega dela," je poudaril Džeroski.

Na pomen sodelovanja pri komercializaciji intelektualne lastnine je opozorila tudi v. d. direktorja Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS Špela Stres. Ena največjih ovir v Sloveniji je po njenih besedah to, da še nismo dosegli spremembe miselnosti, po kateri bi intelektualno lastnino in priložnosti, ki izhajajo iz nje, bolj cenili.

Po okrogli mizi so podelili nacionalni nagradi WIPO najboljšemu inovatorju in najboljšemu podjetju. Prvo je prejel Denis Đonlagić s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki je za svoja odkritja in inovacije v zadnjih desetih letih prejel 11 patentov s popolnim preizkusom. Med drugim se ukvarja z raziskovanjem laserskih diod, optičnih vlaken in senzorjev.

Nagrado za podjetja je prejela novomeška farmacevtska družba Krka. Kot so med drugim zapisali v obrazložitvi, je Krka vzpostavila širok sistem, ki podpira in spodbuja kreativno in inovativno okolje ter nagrajuje zaposlene za izume in inovacije. Krkini strokovnjaki obenem sodelujejo pri akademskih dejavnostih.

Tang, ki je Slovenijo obiskal na povabilo gospodarskega ministra Matjaža Hana in direktorice Urada RS za intelektualno lastnino Karin Žvokelj, si je danes tudi ogledal laboratorije IJS in se sestal z direktorjem inštituta Boštjanom Zalarjem.

WIPO je specializirana agencija Združenih narodov, ki ima 193 držav članic. Njeno poslanstvo je voditi razvoj uravnoteženega in učinkovitega mednarodnega sistema intelektualne lastnine, ki omogoča inovacije in ustvarjalnost v korist vseh. Slovenija je članica WIPO od leta 1992.