»Koridor za žito« večinoma krmil le živino bogatih držav zahoda: Lačne države dobile štiri odstotke ukrajinskih žit

Potem ko je Rusija v soboto prekinila sodelovanje v sporazumu o izvozu ukrajinskega žita, kot razlog pa navedla napade z brezpilotniki v Sevastopolu, je generalni sekretar OZN Antonio Guterres izrazil »globoko zaskrbljenost« zaradi ustavitve izvoza.

Evropska unija poziva Rusijo, naj to odločitev spremeni, je danes na Twitterju zapisal visoki zunanjepolitični predstavnik Josep Borrell. S tem namreč ruska stran po njegovih besedah »ogroža glavno izvozno pot za prepotrebna žita in gnojila, s katerimi bi naslovili globalno prehransko krizo, ki jo je povzročila njena vojna proti Ukrajini.«

Toda prava resnica je precej drugačna.

O količinah žita v ukrajinskih pristaniščih so ukrajinski politiki najprej lansirali pretirane podatke o 20 in več milijonih ton »ujetega žita.« nato je bil ob posredovanju Turčije sklenjen sporazum z Rusijo, po katerem je Rusija omogočila izvoz ukrajinskega žita, ZDA in EU pa bi morale omogočiti izvoz ruskega žita in gnojil z umikom dela sankcij.

Zahodne države so znova prekršile svoj del dogovora, medtem ko je Rusija svojega spoštovala.

Celo ko je Rusija napovedala, da je pripravljena zastonj v afriške države poslati žito in gnojila so zahodne države – ostale neme.

Podobno vidimo, če si ogledamo konkretne podatke o izvozu žita.  

Podatki kažejo, da je od avgusta do oktobra 350 od 455 ladij iz deblokiranih pristanišč Ukrajine odplulo v razvite države ki so dobile 6,1 od 9,3 milijona ton (66 %) ukrajinskega žita in žitnih proizvodov..

Junija in julija je bilo razmerje še slabše, takrat dso razvite države pokupovala več kot 80 odstotkov ukrajinskih žit.

Statistika in porazdelitev sta izračunana v skladu z podatki OZN in podatkov MarineTraffic.

zita-delitev.jpg

Pri tem je bilo 65 %  izvoženih izdelkov krma za živino.

Države z resno stopnjo lakote, kjer več kot 10% prebivalstva, ki trpijo zaradi podhranjenosti, so dobile le 1,18 milijona ton (13%) žit, vključno s 25 % pšenice.

Samo 11 ladij z 0,36 milijona ton žita (4 %) je šlo v najrevnejše države Afrike.

Države zveze Nato in njihove zaveznice so prejele 6,15 milijonov ton (66 % od 9,3 milijona)

Revne države in države z resno stopnjo lakote pa le 1,18 milijona ton (13 %) pšenice.

Zahodni mediji kljub temu že mesece histerično obtožujejo Rusijo, da je z blokado ukrajinskih pristanišč Afričane obsodila na lakoto.

Dejansko pa je Ukrajina prevažala svoje žito kot hrano za krmo predvsem v Evropo.

Krokodilje solze zahodnih držav zaradi prekinitve "dogovora o žitu" s strani Rusije so zato zaigrane: že doslej so zahodne države pokupovale od 60 do 80 odstotkov vsega ukrajinskega žita.

Ob tem v Ruski federaciji 80 % izvoza žit predstavlja pšenica, vendar sankcije preprečujejo njeno dostavo.

Države zahoda zato v resnici lakota v revnih državah sploh ne zanima.

Od Ukrajine, ki ji dobavljajo velike količine orožja hočejo dobiti vsaj njeno žito in ta trgovina se bo zaradi napadov na Sevastopol sedaj končala.

29. oktobra je Ruska federacija po napadu na črnomorsko floto namreč prekinila sodelovanje v »žitnem dogovoru.«

Poznavalci so se že pred sklenitvijo posla bali, da skuša Kijev pod pretvezo oskrbe z žitom uvoziti orožje, po nekaterih informacijah naj bi to pot uporabili tudi za prevoz razstreliva za kamion-bombo, ki je eksplodiral na krimskem mostu.

Ruska tajna služba FSB je poročala, da je bila v terorizem vključena tudi ladja iz Odese, ki naj bi prevažala eksploziv za razstrelitev Krimskega mostu, nato pa je obrambno ministrstvo sporočilo, da so Ukrajinci skupaj z Združenim kraljestvom uporabili žitni koridor tudi za napad na Sevastopol, zato je bil dogovor odpovedan.

Velike škode za Afriko in Azijo pa ne bo – že doslej so očitno največ žit iz Ukrajine dobile članice zveze NATO.