Avstrija želi zdaj nadzor podaljšati zaradi povečanih migracijskih tokov. Slovenija odgovarja, da je statistika nezakonitih prehodov meje podobna kot v zadnjih letih. Foto: EPA
Avstrija želi zdaj nadzor podaljšati zaradi povečanih migracijskih tokov. Slovenija odgovarja, da je statistika nezakonitih prehodov meje podobna kot v zadnjih letih. Foto: EPA

Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, je Avstrija Evropsko komisijo obvestila, da bo nadzor podaljšala, in sicer od 12. 11. do 11. maja prihodnje leto. Med razlogi za to odločitev je navedla povečanje migracijskih tokov, med drugim tudi zaradi vizumskih politik na Zahodnem Balkanu, povečanje sekundarnih migracij zaradi trenutnih razmer na zunanji meji EU-ja ter tudi delovanje organiziranih skupin tihotapcev.

Slovenija po navedbah MZZ-ja meni, da je odločitev Avstrije neutemeljena oziroma da avstrijska stran ni dokazala obstoja nove grožnje varnosti. Kot so opomnili na MZZ-ju, je Sodišče EU-ja v sodbi aprila letos med drugim odločilo, da je "trajanje začasnega mejnega nadzora na podlagi 25. člena Zakonika o schengenskih mejah (resna grožnja javnemu redu ali notranji varnosti v državi članici) največ šest mesecev".

Evropski parlament o vstopu Hrvaške v schengen

Evropski parlament bo na zasedanju v Bruslju v sredo razpravljal, v četrtek pa po pričakovanjih podprl mnenje, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje. Mnenje Evropskega parlamenta, ki ni zavezujoče, bo predzadnji korak Hrvaške na poti v schengen z januarjem prihodnje leto. Dokončno odločitev naj bi decembra sprejel Svet EU.

MZZ: Število nezakonitih prehodov meje in vrnjenih oseb majhno in primerljivo številkam iz prejšnjih let

Država članica lahko podaljša začasni mejni nadzor samo, če je pred novo resno grožnjo, ki vpliva na njen javni red ali njeno notranjo varnost in ki se razlikuje od prvotno ugotovljene grožnje. Glede na statistične podatke obeh strani je število nezakonitih prehodov meje in vrnjenih oseb majhno in primerljivo številkam iz prejšnjih let, zato po mnenju Slovenije ne gre za novo grožnjo, še navajajo na MZZ-ju.

Tako na ministrstvu pričakujejo, da bo Avstrija odpravila izvajanje začasnega mejnega nadzora na slovenski meji, in opozarjajo na pomen vzajemnega sodelovanja držav članic pri spopadanju z grožnjami varnosti: "Na področju varovanja meja lahko čezmejno policijsko sodelovanje učinkovito prispeva k preprečevanju tihotapljenja migrantov."

Slovenija od Evropske komisije pričakuje doslednost pri ocenjevanju utemeljenosti nadzora

Slovenija si bo po navedbah MZZ-ja sicer še naprej prizadevala za dosledno izvajanje določb zakonika o schengenskih mejah, v katerem je uvedba začasnega nadzora na notranjih mejah skrajni ukrep, ki je sorazmeren z grožnjo javnemu redu ali notranji varnosti in časovno omejen.

Od Evropske komisije pa Slovenija pričakuje, da bo "bolj dosledno ocenjevala utemeljenost začasnih mejnih nadzorov, tudi v luči omenjene sodbe, ter ukrepala skladno s 27. členom zakonika o schengenskih mejah". Slovenija ob tem pozdravlja stališče Evropske komisije, izraženo na zasedanju Evropskega parlamenta 18. oktobra, da navedena sodba jasno določa, da mora biti nadzor na notranjih mejah časovno omejen in sorazmeren z grožnjo, in njeno napoved o ukrepanju, če države članice tega ne bodo spoštovale, so še zapisali na MZZ-ju.