Novice Svet24

Novo naselje na obronkih krajinskega parka, v bližini Podpeškega jezera, bo zraslo na problematičnem območju, opozarjajo domačini in občinarji; stavbe bodo namreč postavili na zemljiščih, ki so ob skoraj vsakih izdatnejših padavinah poplavljena.

Na novi gradbeni projekt na Barju nas je še posebej opozoril bralec, ki tam živi oziroma konkretno območje pozna. »Rad bi opozoril, da se v kratkem obeta gradnja 'mega projekta' v naselju Jezero pri Podpeči. Gre za objekte, ki bodo stali na poplavnem območju. Gradijo namreč po 15 let starem gradbenem dovoljenju, ko še ni bilo treba pridobiti nekaterih vodnih soglasij. Seveda vsi domačini vemo povedati, da je območje po vsakem večjem dežju pod vodo. Gre le za Ljubljansko barje,« je povedal.

naseljejezero.si

»Ko bo investitor hiše prodal in bodo poplavljene, ne bo imel več nobene odgovornosti. S poplavljenci pa se bo morala znova ukvarjati država, ki jih bo v najslabšem primeru, na račun davkoplačevalcev, primorana seliti, kot se dogaja v porečju Savinje,« je njegovo osrednje sporočilo.

Opravili so študijo, ki je pokazala ...

Investitor projekta na spletni strani novega naselja sicer zagotavlja, da je za poplavno varnost poskrbljeno z doslednim upoštevanjem priporočil iz hidrološko-hidravlične študije, ki je bila del dokumentacije za pridobitev vodnega soglasja, ki ga je izdal Arso (danes DRSV, Direkcija Republike Slovenije za vode) in na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje za sosesko. »V hidrološko-hidravlični študiji vodnega režima območja je bila določena višina gladine stoletnih voda (289,08 m. n. v.), na podlagi katere je bila določena najnižja dovoljena kota gotovega tlaka pritličja za objekte v soseski Jezero, in sicer 50 cm nad koto stoletnih voda (289,58 m. n. v.). To pomeni, da bo ob stoletnih poplavah pritličje najnižjega objekta soseske Jezero še vedno pol metra nad gladino vode,« utemeljujejo investitorji.

naseljejezero.si

Prav tako je hidrološko-hidravlična študija ugotovila, da gradnja soseske ob poplavah na poplavno ogroženost obstoječih okoliških objektov ne bo vplivala, predvsem zaradi velikega razlivnega polja Ljubljanskega barja, so še zapisali in povzeli: »Na kratko to pomeni, da je razmerje volumna nasipa za naselje v primerjavi z volumnom poplavnega vala na barju tako majhno, da je vpliv nasipa zanemarljiv. To pomeni, da nasip za naselje ne bo imel vpliva na dvig gladin na barju. Za zaledne vode in odvajanje teh pa je predvidena ureditev melioracijskih jarkov okoli naselja (čiščenje in širitev pretočnega profila),« so pojasnili na spletni strani naselja Jezero. 

Kaj pa vsota več dejavnikov?

Glede skrbi, da bi voda s streh in ulic soseske Jezero, v kombinaciji s preostalo vodo, ki priteče v Hruški potok iz zaledja, povzročila prestopanje vode prek bregov potoka, pa so dejali, da ima meteorna voda iz naselja, ki po meteorni kanalizaciji priteče v Hruški potok, čas koncentracije (čas od padavin do trenutka, ko voda doseže Hruški potok) 10–15 minut, povodje Ljubljanice s pritoki in melioracijskimi jarki pa je kraškega značaja in je čas koncentracije lahko tudi več dni. »To pomeni, da je možnost sovpadanja konic pretokov iz meteorne kanalizacije in melioracijskega jarka praktično nična, saj bo voda iz meteorne kanalizacije že odtekla, preden bo konica vode v Hruškem potoku ali melioracijskem jarku sploh prišla do točke iztoka meteorne kanalizacije. Na tako rešitev je bilo pridobljeno tudi vodno soglasje Arsa (danes DRSV). Pritok iz meteorne kanalizacije torej nima negativnega vpliva na poplavne razmere območja. Prav tako je konica pretoka (maksimalnega pretoka) iz meteorne kanalizacije v primerjavi s konico pretoka v Hruškem potoku zelo majhna,« so še pojasnili.

Kako bodo torej gradili?

Vsak objekt s pripadajočim parkiriščem bo zgrajen na posteljici iz utrjenega tampona, obloženi z geotekstilom, ki jo bodo podpirali leseni piloti dolžine okoli sedem metrov, pojasnjujejo. »Piloti bodo potopljeni v z vodo zasičen sloj polžarice, kar pomeni stalno omočenost lesa ter odsotnost zraka in s tem trohnenja. Obenem so tudi zavarovani pred drugimi atmosferskimi vplivi. Vgrajeni bodo na način, ki so ga poznali že koliščarji. Utrjena (izboljšana) bodo temeljna tla, zato posedanja objektov ne bo. Način temeljenja je bil preverjen z geostatično analizo, skladno z veljavnim standardom Eurocode 7,« so investitorjeve besede.

Občinarji v dvomih

Kljub vsem zagotovilom grenak priokus ostaja, sploh ob misli na več sej občinskega sveta Občine Brezovica zadnjega obdobja, občine, v kateri bo zraslo naselje Jezero; župan in občinski svetniki so namreč na teh večkrat izražali pomisleke oziroma skrb glede gradnje na tem območju.

občina Brezovica

Brezoviški župan Metod Ropret ugotavlja, da je zdaj, ko so se v državi zgodile res hude poplave, ukvarjanje z gradnjo na rizičnih območjih še bolj v ospredju, kar se mu zdi prav. Tako je tudi na sejah občinskega sveta naselje Jezero večkrat tema razprav. Glede gradnje na spornem območju je Ropret dejal, da veljavnega gradbenega dovoljenja ne morejo preklicati. Za to nimajo nobenih pristojnosti, niti ni to njihov namen. »Naš namen je spodbujanje k redefiniciji pogojev za gradnjo na tem območju. Obstaja stroka, lahko jim naložijo varovalne ali omilitvene pogoje. Naj ponovno preračunajo višine in tako naprej. Nesporno je, da gre tam za poplavno območje. Tudi če bo to naselje postavljeno tako, da bo pariralo vodam, bodo imeli težave tisti, ki imajo hiše tam že več kot 30 ali 50 let in so meter ali več nižje od te lokacije. Voda se bo potem tam samo še koncentrirala,« je dejal.

Niso se oglasili

Povedal je tudi, da je svoje pomisleke večkrat predal investitorju, saj občina želi »igrati čisto. Vse preostalo ni v naši pristojnosti, ampak je na potezi država, direkcija za vode in upravna enota. To so pristojni organi, ki bodo morda zahtevali spremembe gradbenega dovoljenja.« Trenutno po njegovih besedah aktivnosti na omenjenih zemljiščih ni, »izvajajo samo stabilizacijo tal, drugega pa ne«.

Nosilce projekta smo kontaktirali tudi mi, jih zaprosili za stik z odgovorno osebo, ki bi lahko podala pojasnila na novinarska vprašanja, a se do zaključka petkove redakcije niso odzvali.

Župan Metod Ropret je na koncu svoje misli o naselju Jezero sklenil tako: »Gradbeno dovoljenje investitor ima, izpolnjuje pogoje, da lahko tam gradi. Mi pa ostajamo v skrbeh in skeptični, predvsem zaradi ljudi proti Podpeči, ki jih je že zalilo in jih bo še.«