Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Indeks zaznave korupcije 2023 je objavila nevladna organizacija Transparancy International. S 56 točkami od stotih, kar je enako kot lani, je Slovenija še naprej pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 65 točk. Med vsemi državami sveta se je uvrstila na 42. mesto, kar pomeni, da je zdrsnila je eno mesto nižje kot v letu pred tem, je v sporočilu za javnost zapisala Komisija za preprečevanje korupcije.

Slovenija si na lestvici zaznave korupcije 42. mesto med 180 državami deli z Italijo in Dominico. Glede na lanske rezultate je padla za eno mesto, kar gre pripisati izboljšanju rezultata Češke, s katero si je lani delila uvrstitev.

Podobno kot Slovenija so v Evropski uniji pri svojem rezultatu v primerjavi z lani nazadovale tudi Švedska (s 83 na 82 točk), Nemčija (z 79 na 78) in Francija (z 72 na 71), napredovale pa so med drugim Estonija (s 74 na 76), Češka (s 56 na 57), ki je prehitela Slovenijo, in Slovaška (s 53 na 54). Hrvaška (50), Italija (56) in Avstrija (71) so dosegle enako število točk kot lani.

"Padec, sicer za le eno mesto, pa vendar, smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti. Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti okoli, je škodljiva," je uvrstitev na lestvici komentiral predsednik Komisije Robert Šumi.

Boj proti korupciji stagnira tudi na globalni ravni

Organizacija Transparancy International opaža, da se tudi na globalni ravni stanje ne izboljšuje. Večini držav v zadnjem desetletju pri spopadanju s korupcijo ni uspelo doseči pravega napredka. Svetovno povprečje indeksa CPI tako že dvanajsto leto zapored ostaja nespremenjeno pri 43 točkah. Kar dve tretjini svetovnih držav sta prejeli oceno, nižjo od 50, kar 80 odstotkov globalnega prebivalstva pa živi v državah z oceno, nižjo od svetovnega povprečja.

Predsednica TI-ja Slovenia Neža Grasselli slab rezultat Slovenije pripisuje slabitvi pravosodnih sistemov. "Za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora je pomembno, da odločevalci poleg boljših zakonov in postopkov zagotavljajo tudi neodvisnost, sredstva in preglednost pravosodnim sistemom," so njene besede navedli v sporočilu za javnost.

Za ničelno toleranco do korupcije v Sloveniji se morajo zagotoviti enaki pogoji tudi za druge akterje, ki delajo na področju preprečevanja korupcije in spodbujanja integritete, ne le Komisije za preprečevanje korupcije, meni Grasselli. Enak rezultat kot lani je ni presenetil, saj sprejem zakona o zaščiti prijaviteljev, ki je bil sprejet dve leti po izteku roka za prenos evropske direktive, ni zadoščal za spremembo mnenja strokovne in poslovne javnosti. Ob tem se mora še pokazati, kako bo ta zakon zaživel v praksi in spremenil kulturo prijavljanja nepravilnosti.

Najnižjo oceno Sloveniji dodelil Svetovni gospodarski forum

Med zunanjimi viri, na podlagi katerega so v TI-ju Slovenia izračunali indeks, je Sloveniji najvišjo oceno, 68 točk, namenil Freedom House Nations in Transit, ki ocenjuje predvsem stanje demokracije. Najnižjo pa s 45 točkami Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum), ki spodbuja zdravo poslovno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, so povzeli.

Generalna sekretarka TI-ja Slovenia Maruša Babnik v Sloveniji pogreša večjo proaktivnost in ambicioznost odločevalcev, ne le pri pripravi in prenovi zakonodaje, temveč tudi pri zagotavljanju neodvisnosti in sredstev za delovanje celotnega protikorupcijskega sistema.

Poleg tega odločevalci lani niso sprejeli prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije, ki bi zamenjala obstoječo, ki bo poleti praznovala 20 let. TI Slovenia to in okoliščino, da postopki sprejetja niso potekali v javni obravnavi, ocenjuje kot nesprejemljivo. Odločevalce zato pozivajo, naj za prenovljeno resolucijo omogočijo javno razpravo in jo sprejmejo v čim krajšem času.

Regiji Evropske unije in Zahodne Evrope sicer ostajata z najvišjo oceno med vsemi regijami, a trdne protikorupcijske ukrepe še naprej spodkopava slabitev sistema zavor in ravnotežij med tremi vejami oblasti. Zmanjševanje politične integritete prispeva k zmanjševanju zaupanja javnosti v sposobnost držav, da se spoprimejo z aktualnimi izzivi regije, so dodali v nevladni organizaciji.

Kot žarek upanja TI Slovenija omenja države, ki napredujejo na področju preprečevanja korupcije in so lani dosegle svoj najboljši rezultat doslej, npr. Estonija (76), Latvija (60), Slovaška (54) in Bolgarija (45). Še šesto leto zapored je na vrhu Danska (90), sledita pa ji Finska in Nova Zelandija z rezultatoma 87 oziroma 85 točk.

Indeks zaznave korupcije ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultati anketiranj gospodarstvenikov, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. Indeks uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje, so pojasnili na TI-ju Slovenija.

Šumi: Indeks korupcije meri percepcijo koruptivnosti javnega sektorja, in ne dela KPK-ja

Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da predlogi za obrnitev trenda na bolje ostajajo podobni lanskim in da v Sloveniji potrebujemo družbenopolitični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije. Pri tem je po njihovih navedbah "recept" za takojšnje napredovanje že v osnutku nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga ima na mizi vlada in bo osnova za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja v akcijskem načrtu.

Prav tako je po oceni KPK-ja potrebno medsebojno sodelovanje vseh družbenih skupin, dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij ter posodobitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

V komisiji pojasnjujejo, da je njihova vloga preprečevanje korupcije s krepitvijo integritete, odgovornosti in transparentnosti ter drugih standardov, določenih z omenjenim zakonom.
Hkrati po besedah predsednika KPK-ja Roberta Šumija stavijo na konkretna dejanja, kot je izvajanje projekta Integriteta: skupni cilj generacij skupaj z Zavodom RS za šolstvo, "katerega cilj je postopoma vzgojiti državljane, ki se bodo oddaljili od prej omenjene škodljive miselnosti".

Ob tem so v sporočilu za javnost na KPK-ju dodali še Šumijev odziv na nekatere pomisleke o smiselnosti obstoja komisije. Učinkovitost in smiselnost obstoja komisije so sicer za določen del javnosti prikladen kamen spotike ob vsakokratni objavi CPI-ja. Komisija pozdravlja konstruktivno kritiko, a žal pogosto prevladuje kriticizem. CPI meri percepcijo koruptivnosti javnega sektorja, in ne dela komisije, je poudaril Šumi.

Kot je dodal, "mnenja obravnavanih oseb iz vrst slovenske politike o tem, ali naša družba komisijo potrebuje ali ne, niso relevantna. Ljudje, katerih ravnanja na javnih funkcijah so del težave, najpogosteje nimajo ustreznih rešitev na področju preprečevanja korupcije". Glede očitkov, da je komisija politično zlorabljena, pa je poudaril, da ni pomembno, kdo jim pošilja prijave, pomembno je, da vse obravnavajo profesionalno in z istimi standardi. In četudi komisije nekoč ne bi bilo več, bi ostali zakonski standardi, ki jim bo družba morala slediti.

"Ko bo Slovenija v CPI-ju na ravni Estonije, še bolje pa Finske, lahko razmislimo, ali še vedno potrebujemo komisijo v takšni obliki, kot je danes. Vse do takrat pa je naša vloga utemeljena, saj smo neodvisni in samostojni z razlogom, ki ga podpira tudi osnutek nove direktive Evropske komisije za boj proti korupciji," je prepričan predsednik KPK-ja.

Omenjeni osnutek nove direktive po njegovih besedah med drugim posebno mesto namenja okrepitvi preprečevanja korupcije in gradnji kulture integritete, pri čemer imamo v Sloveniji še veliko prostora za napredek.