"Amerika je lok moralnega vesolja spet upognila v smer pravičnosti. Vsi smo Američani, dajmo si priložnost," je Biden dejal v nagovoru ob zmagi. Poudaril je, da je čas za umik ostre retorike in znižanje temperature, saj politični nasprotniki niso sovražniki.
V nagovoru pred nekaj več kot tisoč podporniki v domačem Wilmingtonu v državi Delaware je spomnil, da je dobil več glasov kot katerikoli predsedniški kandidat v zgodovini ZDA, in obljubil, da bo delal z vsem srcem za pridobitev zaupanja vseh Američanov.
Biden je napovedal, da bo že v ponedeljek imenoval posebno komisijo, ki bo v času predsedniške tranzicije postavila temelje za ukrepanje njegove vlade proti pandemiji covida-19. Med ostalimi izzivi,s katerimi se bo moral spopasti, so še zdravstvena reforma, davki ter podnebna in imigracijska politika.
Američane je nagovorila tudi Harrisova, ki bo 20. januarja postala prva ženska na položaju podpredsednika ZDA v zgodovini. Potomka priseljenca z Jamajke in priseljenke iz Indije se je posebej zahvalila temnopoltim volivcem, ki so prišli množično volit, in prav posebej temnopoltim ženskam, ki jih je označila za hrbtenico Amerike.
Kot je dejala, bo prva predsednica v zgodovini ZDA, "ne pa tudi zadnja". "Izbrali ste upanje, enotnost, dostojanstvo, znanost in resnico," je prva temnopolta podpredsednica sporočila volivcem.
Republikanski kandidat Trump sicer poraza ne priznava, njegova kampanja pa je vložila številne tožbe proti izidu volitev. Po navedbah ameriških medijev so najbolj zagrizeni Trumpovi privrženci jezni, večina pa je le razočaranih in se tolažijo s tem, da je bil izvoljen Biden in ne kdo drug od demokratov, ki bi Ameriko potegnili veliko bolj v levo, kot lahko pričakujejo od njega.
Veliko Trumpovih podpornikov pa verjame njegovim trditvam, da je prišlo do volilnih prevar v korist demokratov, čeprav glasove štejejo isti ali skoraj isti ljudje, kot so jih šteli leta 2016, ko je zmagal.
A po Pensilvaniji, ki je Bidnu prinesla pomembnih 20 elektorskih glasov in pripomogla k zmagi, so ameriške televizije v soboto Bidna razglasile tudi za zmagovalca volitev v Nevadi.
S tem je demokrat zbral že najmanj 279 od 270 elektorskih glasov, potrebnih za zmago. Nekateri, kot sta tiskovna agencija AP in televizija Fox News, so mu pripisali tudi zmago v Arizoni. Z zmago v Arizoni, ki je drugi mediji še niso razglasili, bi imel Biden že 290 elektorskih glasov, preostane pa še odločitev v Georgii in Severni Karolini.
Iz Georgie, kjer je Biden v majhni prednosti pred Trumpom, so v petek sporočili, da bodo še enkrat prešteli glasove. Po 99 odstotkih preštetih glasovnic Biden pred Trumpom v Georgii, ki ima 16 elektorskih glasov, vodi za okoli 1600 glasov.
Volivci v Georgii bodo morali januarja sicer znova na volišča, saj sta bila izida obeh tekem za zvezni senat v prvem krogu preveč izenačena in potreben bo drugi krog volitev. Tekmi v Georgii bosta odločali o tem, ali bodo imeli večino v senatu naslednji dve leti demokrati ali republikanci.
To velja v primeru, če bo Biden potrjen za predsednik ZDA. Trenutno stanje moči po volitvah v senat je namreč 48 proti 48, republikanci pa so na dobri poti, da osvojijo senatni sedež iz Severne Karoline in Aljaske. Če zmaga Biden in oba demokrata v Georgii, bo v senatu 50 demokratov in 50 republikancev, odločilni glas za večino pa bo prispevala podpredsednica ZDA Kamala Harris.
Kljub uspehu Bidna kot demokratskega predsedniškega kandidata se volitve niso povsem izšle v skladu z željami demokratske stranke, ki je pred volitvami upala na prevzem večine v številnih državnih kongresih, a se to ni zgodilo. Za demokrate je to slab obet tudi v prihodnje, ker bodo meje kongresnih okrožij znova večinoma risali republikanci.
Iz sveta medtem še naprej prihajajo čestitke Bidnu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Bidna označil za "velikega prijatelja Izraela in dejal, da se veseli sodelovanja z njim.
Tudi iraški predsednik Barham Saleh je Bidna označil kot prijatelja in zaupanja vrednega partnerja pri obnovi boljšega Iraka. Iranski podpredsednik Ešak Jahangiri je medtem izrazil upanje po spremembi v "destruktivni politiki Amerike" in vrnitvi k mednarodnim zavezam. Krepitve sodelovanja z ZDA, da bi zagotovili mir in blaginjo v indijsko-tihomorski regiji, je izrazil tudi japonski premier Yoshihide Suga.
Nekdanji brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva pa je dejal, da si je svet ob Bidnovi zmagi oddahnil in dodal, da so Američani glasovali proti trumpizmu in vsemu, za kar se ta zavzema. Aktualni predsednik Brazilije Jair Bolsonaro, sicer Trumpov tesen zaveznik, se na Bidnovo zmago za zdaj še ni odzval.
Prav tako s čestitkami okleva mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador. Kot je dejal, Bidnu ne bo čestital, dokler ne bodo razrešena vsa pravna vprašanja glede volitev. V Evropi sta do Bidnove zmage zadržana premierja Madžarske Viktor Orban in Slovenije Janez Janša. Ta je v tvitu opozoril, da so v vseh državah ZDA s tesnim izidom vložene pritožbe, a so osrednji mediji (in ne uraden organ) vseeno razglasili zmagovalca.
Trump z zavlačevanjem priznanja poraza lahko še naprej zbira denar za kampanjo, ki ga lahko porabi za tožbe in tudi za poplačilo dolgov kampanje.
Države morajo svoje elektorje določiti decembra. Ti bodo 14. decembra glasovali in izid glasovanja poslali v zvezni kongres, kjer nato uradno potrdijo zmagovalca predsedniških volitev. Ta bo prisegel na položaj 20. januarja 2021.
Tehnično je trenutno najpomembnejša oseba upraviteljica Uprave splošnih služb Emily Murphy, ki je pristojna za potrditev zmagovalca volitev. Šele nato bo lahko ta sprožil postopek prenosa oblasti. Murphyjeva lahko čaka do 14. decembra, ko bodo svoje rekli elektorji, kar pa bi Bidnovo tranzicijo precej otežilo in zavleklo.