Dela so na ogled postavili v Van Goghovem muzeju v Amsterdamu. Van Gogh je oljke slikal v različnih delih dneva in različnih letnih časih. Slikal jih je leta 1889 med bivanjem v psihiatrični bolnišnici v Saint-Remyju v bližini Arlesa. Slike, ki ji je slikar sam uvrščal med svoja najboljša in najpomembnejša dela iz časa bivanja v južni Franciji, so sicer razpršene po različnih svetovnih zbirkah.

"To je edinstveno. Te čudovite slike kažejo van Goghovo ljubezen do narave in njegovo vero v tolažbo skozi umetnost," pravi direktorica muzeja Emilie Gordenker.

Čarobnost modrosivih lističev
Van Gogh je oljčne nasade slikal med bivanjem v psihiatrični bolnišnici v Saint-Remyju v bližini Arlesa leta 1889, ko je po besedah kustosinje Nienke Bakker v naravi našel uteho in oporo.
Bolnišnica je obdana z oljkami, ki so slikarja očarale s svojimi debli in barvami. Očaral ga je učinek sončne svetlobe na modrosivih listih. Nekatere slike so nastale v ateljeju, številne je ustvaril kar na terenu. Pri tem je eksperimentiral z barvami, oblikami in tehnikami.

Po slikarjevi smrti so bile slike oljčnih nasadov najprej v lasti umetnikovega brata Thea. Danes so razpršene v enajstih zbirkah, večinoma v Evropi in ZDA in jih le redko posodijo drugam.

Vincent van Gogh (1853–1890) se je rodil v Zundertu na Nizozemskem. Leta 1880 se je posvetil umetnosti, šest let pozneje pa odšel v Pariz, kjer je preučeval impresioniste. Leta 1888 se je naselil v Arlesu v Provansi v rumeni hiši, kamor je povabil tudi svojega prijatelja Gauguina. Slikarja sta skupaj slikala provansalsko pokrajino, pozneje pa se sprla, van Goghovo duševno zdravje pa se je poslabšalo.

Maja 1889 je bil sprejet v psihiatrično bolnišnico v Saint-Remyju v bližini Arlesa. Leto zatem se je preselil v Auvers-sur-Oise v bližini Pariza. Julija 1890 se je na pšeničnem polju ustrelil.
Razstava Van Gogh in oljčni nasadi v Amsterdamu bo na ogled od 11. marca do 12. junija.