Časa imamo le še leto dni, nam bo uspelo?

Številni Slovenci ne trznejo dvakrat, kadar je javni pločnik malo višji ali kadar je stranišče gostinskega obrata v kleti. A za nekoga, ki je gibalno oviran, je to velika prepreka, ki je enostavno ne more prekoračiti. Nedostopnost nekaterih ljudi do javnih objektov velja za diskriminacijo. SSKJ definira diskriminacijo kot "dajanje, priznavanje manjših pravic ali ugodnosti komu v primeri z drugimi, zapostavljanje". Vsekakor drži, da so ljudje, ki ostanejo pred vrati gostinskega obrata, ker ne morejo vstopiti po stopnicah, zapostavljeni.

Ravno zaradi tega je bil v Sloveniji sprejet Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI). Kot je dejalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je ta zakon krovni nediskriminatorni zakon na področju invalidskega varstva v Republiki Sloveniji in v 9. členu prepoveduje diskriminacijo zaradi invalidnosti pri dostopu do uporabe objektov v javni rabi.

"Nove objekte v javni rabi, ki se gradijo, in objekte, ki se rekonstruirajo, je treba med samo gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta prilagoditi na način, da je dostopen za invalide. To pomeni, da morajo biti vsi novo zgrajeni objekti v javni rabi že dostopni za invalide," so razložili na ministrstvu.

Obstoječi objekti v javni rabi morajo biti prilagojeni do leta 2025, razen če prilagoditev nalaga nesorazmerno breme. Primerna prilagoditev obstoječih objektov v javni rabi se zagotovi na način, da se odpravijo grajene in komunikacijske ovire z gradbenimi in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi indikatorji, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami. Zahtevani rok odprave vseh ovir je tako 11. december 2025.  

Kakšno je trenutno stanje?

Na Urbanističnem inštitutu RS (UIRS) medtem trdijo, da so zelo redki objekti popolnoma brezhibno dostopni za vse skupine ljudi oziroma takih objektov skoraj ni. Podatka o stopnji dostopnosti vseh objektov namreč ni na voljo.

Na UIRS so razvili sistem za popis, s katerim ocene dostopnosti ločujejo na gibalno ovirane, slepe, slabovidne, gluhe in naglušne. "Objekt je lahko prilagojen in dostopen za določeno skupino ljudi, za drugo pa ne. Lahko je dobro dostopen v pritličju, v druge prostore pa ni možnosti vstopa, ali pa se uporabljajo organizacijski ukrepi za zagotavljanje dostopnosti vseh storitev. Obstajajo žal tudi primeri, kjer so bile urejene prilagoditve, a na neprimeren način," so pojasnili na inštitutu.

Zaključek iz popisa je, da je variacij na terenu preveč. "Tudi za 339 objektov, o katerih imamo zbrane natančne podatke iz lastnih popisov, so odprta vprašanja, kakšna odstopanja od priporočil so dopustna, da je objekt še označen kot dostopen, kako vrednotiti dostopnosti s pomočjo oziroma delno dostopnost," so dodali. Obenem so tudi poudarili, da v splošnem stanju dostopnosti javnih objektov vsem ni dobro, vendar opažajo počasen premik na tem področju. Zasluge pa gredo dolgoletnim prizadevanjem številnih oseb ter organizacij na tem področju.

Zahteve in priporočila glede dostopnosti

Poleg Zakona o izenačevanju možnosti invalidov so implementirana še nadaljnja pravila o univerzalni dostopnosti. Pravila o univerzalni gradnji v prvi vrsti narekuje Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov, s katerim je poleg drugih določil v Sloveniji sprejet mednarodni standard SIST ISO 21542: Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja.

Ta standard podaja bistvene zahteve in potrebna priporočila za uresničitev varnega, vključujočega, starosti prijaznega in trajnostnega grajenega okolja, ki je dostopno in uporabno za vse.

"Dokument opisuje, kako naj bo stavba projektirana, zgrajena, upravljana in vzdrževana, da se osebam omogočijo: dostop in vstop v stavbo, uporaba prostorov in opreme, storitve in informacijska omrežja stavbe, izhod iz stavbe v običajnih razmerah ter evakuacija iz stavbe v sili."

Obenem pravila glede univerzalne dostopnosti v določeni meri narekuje tudi Gradbeni zakon v 32. členu (univerzalna graditev in uporaba objekta). 32. člen zakona poleg drugih pravil veleva, da univerzalna graditev in uporaba objektov vključuje graditev in uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost. To pomeni takšno projektiranje, gradnjo in uporabo objektov, ki omogoča neoviran dostop in njihovo uporabo.

Kot so še poudarili na inštitutu, je ta tematika žal še vedno preveč v ozadju. "Veljavnost in zahteve sprejetih predpisov, še posebej standarda SIST ISO 21542: Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja, ki vsebuje zelo natančna navodila in usmeritve za zagotavljanje univerzalne dostopnosti, pa bi morale biti bolj v ospredju v vseh vidikih od zasnove ali renovacije do uporabe objekta, tako s strani projektantov kot overjevalcev projektov ter gradbenih dovoljenj," so pojasnili.

Dostopnost preverja Inšpektorat RS za naravne vire in prostor 

Ali je stavba gradbeno ustrezna, pa je področje Inšpektorata RS za naravne vire in prostor. V sklopu izpolnjevanja bistvenih zahtev univerzalne gradnje in rabe objektov gradbeni inšpektorji preverjajo, ali se objekti v javni rabi gradijo in rekonstruirajo in vzdržujejo tako, da zagotavljajo dostopnost grajenega okolja in ali se odpravljajo obstoječe grajene ovire in preprečuje nastanek novih grajenih ovir pri gradnji, rekonstrukciji in vzdrževanju objektov. Tako gradbeni inšpektorji vsako leto izvedejo usklajeno akcijo nadzorov nad gradnjo, uporabo in izpolnjevanjem bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v javni rabi.

Kaj je bilo ugotovljeno v akcijah?

• V sklopu akcije leta 2020 sta bili v okviru nadzorov zagotavljanja univerzalne graditve in rabe objektov ugotovljeni dve kršitvi. V enem primeru je šlo za zagotavljanje dostopa, v drugem za talne oznake parkirnega mesta za invalide.
• Leto kasneje, torej leta 2021, so inšpektorji ugotovili tri kršitve. Šlo je za omogočanje dostopa v javno stavbo, označitev parkirnega mesta za invalide in v tretjem primeru za zagotovitev klančine z nedrsečo pohodno površino na vstopu v objekt.

V istem letu je inšpektorat določil tudi gradbenega inšpektorja, ki obravnava kršitve zagotavljanja bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v javni rabi, kot jo določata Gradbeni zakon in Zakon o izenačevanju možnosti invalidov.

"Inšpektor je pregledal vse pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora, ki jih je inšpektorat prejel od leta 2015 dalje. Vseh skupaj jih je bilo 16 (nekatere pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora so se nanašale na več kršitev na različnih lokacijah). Največ se jih je nanašalo na neizpolnjevanje bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v gostinskih objektih," so sporočili iz inšpektorata.

• Leta 2022 so prav tako ugotovili tri kršitve. Enemu zavezancu je bilo odrejeno, da mora zagotoviti, da bodo sanitarije ob večnamenski dvorani lahko uporabljali tudi ljudje s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi, drugemu in tretjemu je bilo odrejeno, da odpravita nepravilnosti pri vhodnih vratih, tako, da bosta zagotovila neoviran dostop za vse ljudi. "Poleg tega je bilo tretjemu zavezancu odrejeno, da mora zagotoviti neoviran izstop invalida iz avtomobila na parkirnem mestu za invalide in dostop v poslovni prostor poslovnega objekta v javni rabi," so pojasnili.
• Leta 2023 pa so ugotovili dve kršitvi. Pri prvi zadevi ljudem z gibalnimi oviranostmi ni bil zagotovljen neoviran dostop, vstop in uporaba gostinskega objekta. V drugem primeru pa je oviro predstavljal visoko dvignjen robnik. Poleg tega so ugotovili tudi nepravilnost v zvezi z označitvijo parkirišča za invalide.

Na inšpektoratu so še izpostavili, da gradbeni inšpektorji prejmejo preko 300 pobud za izvedbo inšpekcijskih nadzorov letno, kar pomeni, da tistih "ki se nanašajo na izpolnjevanje bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov, ni veliko". 

Največje število prijav se sicer nanaša na komunikacijske ovire – ureditev dostopa, sledijo pobude za uvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi neizpolnjevanja bistvene zahteve univerzalne graditve in rabe objektov v gostinskih objektih. Tretja skupina prijav se nanaša na ureditev oziroma zagotavljanje parkirnih mest za invalide.

Inšpektorji nato odredijo odpravo kršitve. Pri prijavah, ki se nanašajo na neustrezno zagotavljanje sanitarij za invalide v obstoječih objektih, lahko izrečejo ukrep le, če ugotovijo, da je zavezanec rekonstruiral objekt pa ob rekonstrukciji tega ni zagotovil. Zakon o izenačevanju možnosti invalidov namreč veleva, da je treba izvesti sanitarije za invalide šele ob prvi rekonstrukciji objekta, vendar najkasneje do leta 2025.

Kako bi lahko na strokovni bazi rešili težavo pomanjkanja univerzalne gradnje?

Na Urbanističnem inštitutu RS so izpostavili, da bi težave z dostopom za nekatere skupine ljudi v prvi vrsti rešili s splošnim ozaveščanjem stroke na obstoj pravil in standardov. "Velik dolgoročen doprinos bi imelo izpostavljanje tematike pri izobraževanju novih arhitektov, urbanistov, gradbenikov in drugih strokovnjakov ter tudi investitorjev in upravnikov objektov," so poudarili.

Obenem so omenili tudi težavo v dostopnosti pravilnikov, saj se SIST ISO 21542: Gradnja stavb – Dostopnost in uporabnost grajenega okolja je namreč plačljiv standard in ni le preprosto dostopen ter odprt za vse. To posledično otežuje dostop oziroma celo onemogoča širjenje informacij, ki so nujno potrebne za bodočnost univerzalno dostopnega okolja. "Težava se torej pojavljajo tudi, ko ljudje, ki bi radi izboljšali stanje in prilagodili objekt, nimajo enostavnega dostopa do informacij. Stanje bi se tako znatno izboljšalo, če bi bile te odprte vsem, stroka pa dobro obveščena, kje jih je mogoče najti."

Za konec so še poudarili, da prihaja v prihodnosti v poštev tudi pritisk Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, saj bodo konec leta 2025 v prekršku vsi nedostopni javni objekti. "Upamo, da v določeni meri tudi to na svoj način spodbudi konkreten premik na področju univerzalne dostopnosti," so zaključili.