Digitalna preobrazba javnih storitev in uprave je odločilna za izboljšanje kakovosti, učinkovitosti in transparentnosti njenega delovanja. Za uspešno digitalno preobrazbo je potrebna ustrezna tehnološka podpora, ki omogoča hitro in prilagodljivo uvajanje novih rešitev in storitev. V tem smislu je računalništvo v oblaku tehnologija, ki prinaša številne prednosti v primerjavi z zastarelimi in manj učinkovitimi koncepti, kot je virtualizacija sistemov. Vendar se zdi, da vlada ni dovolj prepoznala teh prednosti in je zamudila priložnost za vzpostavitev sodobnega in suverenega računalniškega oblaka za državno upravo.
Leta 2014 je vlada začela centralizirati in konsolidirati informatiko državne uprave. Eden od osrednjih projektov je bil vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, ki naj bi postal temelj preobrazbe slovenske državne uprave. Vendar se je izkazalo, da projekt ni dosegel postavljenih ciljev in da ni šlo za vzpostavitev sodobnega računalniškega oblaka, ampak zgolj za centralizacijo in virtualizacijo sistemov.
Virtualizacija sistemov je sicer koristen koncept, ki izboljšuje izkoriščenost strojne opreme, stroškovno učinkovitost ter upravljanje in prilagodljivost sistemov. Vendar ima tudi pomanjkljivosti in ne izkorišča vseh prednosti računalništva v oblaku. Nedvomno je investicijsko in stroškovno zahtevnejša, saj vključuje stroške licenčnin in vzdrževanja, ki lahko pomenijo precejšen strošek delovanja sistema. Zahtevnejša sta tudi konfiguriranje in vzdrževanje sistemov, večja so tudi varnostna tveganja. Poleg tega omejuje digitalno suverenost, saj veže uporabnike na določenega ponudnika virtualizacijske rešitve in ne omogoča prehoda na druge oblačne storitve.
V nasprotju s Slovenijo se druge države vse bolj zavedajo koristi računalništva v oblaku in temeljijo digitalno preobrazbo javne uprave na odprtih in standardiziranih oblačnih tehnologijah. Računalništvo v oblaku omogoča državam, da izkoristijo prednosti centralizacije, kot so hitrost, modularnost, razširljivost, prilagodljivost in varnost. Poleg tega jim omogoča večjo prilagodljivost in avtonomijo, kar je pomembno za digitalno suverenost.
Pomembna sestavina tega pristopa je hibridna arhitektura računalniškega oblaka, ki omogoča kombinacijo zasebnega državnega lokalnega oblaka in izbranih oblačnih storitev javnih ali zasebnih ponudnikov. Ta pristop zagotavlja večjo prilagodljivost in avtonomijo, kar je pomembno za dosego digitalne suverenosti. Omogoča večjo modularnost sistemov in neodvisnost od dobaviteljev ter vpeljavo odprtih standardov in vmesnikov.
Hibridno računalništvo v oblaku, ki temelji na odprtih standardih, omogoča institucijam, da v digitalnem okolju samostojno, neodvisno in varno uresničujejo svoje poslanstvo. Kljub temu slišimo pomisleke proti takšnemu pristopu, ne samo v državni upravi, ampak tudi v širši javni upravi in akademskem okolju. Nekateri izražajo skrb glede pomanjkanja kadrov, ki bi imeli potrebne kompetence za upravljanje hibridnega računalniškega oblaka. Drugi pomislek se nanaša na zagotavljanje digitalne suverenosti in varnosti v tem okolju.
Ti pomisleki niso utemeljeni. Pomisleki glede kadrov niso zadosten razlog za zavrnitev uvedbe hibridnega računalništva v oblaku. Medtem ko vlada spodbuja krepitev digitalnih veščin prebivalstva, je prav tako pomembno, da se osredotoči na izobraževanje in usposabljanje javnih uslužbencev tako na tehničnem kot tehnološkem področju. Za zagotovitev uspešne implementacije in uporabe oblačnih tehnologij bi morala vlada okrepiti sodelovanje z zasebnim sektorjem in strokovnjaki, ki že imajo izkušnje s tovrstnimi tehnologijami. To bi omogočilo izmenjavo znanja, najboljših praks ter podporo pri uvajanju novih tehnologij v javno upravo.
Pomisleki glede digitalne suverenosti so prav tako neutemeljeni. Ne upoštevajo namreč prednosti hibridnega računalniškega oblaka, ki je eden najprimernejših pristopov za zagotavljanje digitalne suverenosti. Z uporabo hibridnega oblaka se preprečuje odvisnost od posameznega ponudnika, medtem ko uporaba odprtih standardov in vmesnikov omogoča državam večji nadzor nad lastnimi podatki in sistemi. Hibridni računalniški oblak omogoča optimalno izkoriščanje različnih virov glede na potrebe in zahteve posameznih storitev ter ponuja večjo prilagodljivost, stroškovno učinkovitost, skalabilnost, varnost in inovativnost.
Čeprav državna uprava ni naklonjena vzpostavitvi sodobnega hibridnega računalniškega oblaka, javni uslužbenci že zdaj pogosto uporabljajo javne oblačne storitve, od pisarniških do videokonferenčnih. Toda takšna praksa lahko ogroža digitalno suverenost države. Pogosto se namreč uporabljajo storitve tujih ponudnikov, katerih varnostne politike in postopki morda niso v celoti usklajeni z zahtevami državne uprave. Zato je pomembno temeljito preveriti, kako uporaba teh storitev vpliva na kibernetsko varnost in digitalno suverenost države, ter zagotoviti potrebne kompetence pri uporabnikih.
Vlada bi morala spremeniti svojo strategijo in se bolj odločno usmeriti k računalništvu v oblaku kot glavni tehnologiji za digitalno preobrazbo javnih storitev in uprave. To bi ji omogočilo boljše izkoriščanje evropskih sredstev, večjo učinkovitost in kakovost storitev ter večjo digitalno suverenost. Vlada bi morala tudi bolj podpirati izobraževanje in usposabljanje javnih uslužbencev ter sodelovanje z zasebnim sektorjem in strokovnjaki na področju računalništva v oblaku. Le tako bo lahko Slovenija sledila sodobnim trendom in izkoristila priložnosti, ki jih ponuja digitalna doba.
