Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po seji vlade komentirala poročilo v. d. direktorja policije Boštjana Lindava in pismo notranje ministrice Tatjane Bobnar premierju Robertu Golobu, v katerem je napovedala, da bo pisno odstopno izjavo podala, ko se vrne iz Bruslja. Premier pa je že sporočil, da bo ponujeni odstop sprejel.
Pravosodna ministrica je na novinarski konferenci poudarila, da po preučitvi vsebine poročila ugotavlja, "da iz njega ne izhajajo nikakršni politični pritiski na operativno delovanje policije in torej nikakršni pritiski na avtonomijo in samostojnost policije, kakor je ta zagotovljena v našem ustavnopravnem redu". Spomnila je, da premier v skladu z ustavo in zakonom vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.
Ob tem je poudarila, da predsednik vlade gotovo lahko prosi za informacijo, ki je v povezavi z njegovimi pristojnostmi, saj lahko samo ob ustrezni informiranosti primerno odreagira, če minister denimo neustrezno opravlja svojo funkcijo, opušča njeno izvrševanje ali funkcije ne izvršuje. "Med nedopustna ravnanja gotovo sodijo tudi morebiti domnevni politični pritiski funkcionarjev vlade na državne organe. S temi očitki mora biti predsednik vlade vsekakor seznanjen, da lahko ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi," je dejala pravosodna ministrica in dodala, da je Golob zato od Lindava zahteval poročilo.
Švarc Pipan se je odzvala tudi na kritike notranje ministrice glede potrebe po kadrovski neodvisnosti policije od politike ter do izraženega pričakovanja, da bi minister ali ministrica za notranje zadeve lahko povsem samostojno izbirala in imenovala generalnega direktorja policije. "Zakonodaja, ki ureja kadrovanje na položaj generalnega direktorja policije – to sta predvsem zakon o organiziranosti in delovanju policije in zakon o javnih uslužbencih –, povsem jasno in nedvoumno določa, da generalnega direktorja policije imenuje vlada na predlog ministra za notranje zadeve. Generalnega direktorja policije torej imenuje ali pač ne imenuje vlada kot kolektivni organ in ne samostojno minister kot funkcionar tega organa," je poudarila in dodala, da izraženo pričakovanje ministrice za notranje zadeve, da bi lahko sama izbirala predstojnika policije oz. da bi morala vlada kot organ v imenovanju njenemu predlogu samodejno slediti, "žal nima podlage ne v relevantni zakonodaji in tudi ne v sodni praksi vrhovnega, ustavnega in upravnega sodišča".
Švarc Pipan: Zakonodaja zagotavlja določen vpliv politike na kadrovanje
Ministrica Švarc Pipan je poudarila tudi, da v nasprotju s kritikami in stališči notranje ministrice policija v skladu z relevantno zakonodajo enostavno nima vzpostavljene kadrovske neodvisnosti od vsakokratnih nosilcev politične oblasti oz. od vsakokratne vlade. "Nasprotno – relevantna zakonodaja pristojnosti za imenovanje generalnega direktorja policije daje političnim organom. Najprej politično izbiro opravi ministrica ali minister za notranje zadeve, ki opravi predlog za imenovanje, nato pa dokončno politično izbiro opravi vlada z aktom o imenovanju ali neimenovanju," je pojasnila. Ob tem je poudarila, da kandidata ni mogoče imenovati brez pozitivne ocene o njegovi strokovni ustreznosti, vendar da pozitivna ocena še ne pomeni, da kandidat mora biti imenovan.
Ravno z namenom zagotavljanja določenega vpliva politike na kadrovsko zasedbo najvišjih uradniških položajev zakonodaja po besedah pravosodne ministrice ureja tudi posebno možnost politične razrešitve najvišjih položajnih uradnikov v roku enega leta od imenovanja. Kot je spomnila pravosodna ministrica, je na tej podlagi tudi aktualna vlada na začetku mandata na predlog ministrice za notranje zadeve razrešila dotedanjega generalnega direktorja policije.
"Ministrica, ki je ta predlog takrat tudi podala, v tistem času ni kritizirala takšne zakonsko predvidene politične razrešitve kot bodisi nezakonite, neskladne z načelom enakosti ali drugimi načeli pravne države. Prav tako takrat nismo slišali pomislekov o politizaciji policije prek kadrovanja predstojnika policije. To, da tega nismo slišali, je seveda razumljivo, ker takšna imenovanja, neimenovanja ali razrešitve ne kršijo načel pravne države in vladavine prava. Nasprotno – so normalna praksa, ki je izrecno zakonsko predvidena v kontekstu demokratičnega sistema zavor in ravnovesij," je poudarila.
Lobnikar: Nič ni narobe, če premier želi pogovor z direktorjem policije
"Ocenjujemo, da je odnos med vlado in ministrstvom ter organom v sestavi – policijo, zgledno urejen. Zakon daje pravico in dolžnost vsakokratnemu ministru za notranje zadeve, da daje usmeritve vladi, da izvaja nadzor prek strokovnih organizacij, ki jih ima, in da zahteva v primerih, določenih z zakonom, poročanje policije. Tisto, kar je treba razumeti z vidika zakonodaje v Sloveniji, je, da je vzpostavljena tako, da lahko vlada in ministrica kot politični del vlade usmerja delo policije, zakon pa zagotavlja policiji operativno samostojnost pri izvajanju nalog," je po seji vlade v izjavi za javnost pojasnil državni sekretar Branko Lobnikar in dodal, da s tega vidika v aktualni zakonski ureditvi ni nobene pomanjkljivosti.
Po njegovih besedah iz povedanega izhaja dejstvo, da lahko vlada, predsednik vlade ali ministrica za notranje zadeve od kogar koli zahteva, da pojasni način delovanja organa, da se vlada, premier ali ministrica seznanijo s težavami, izzivi. "Torej ni nič narobe, če predsednik vlade želi imeti pogovor z generalnim direktorjem policije, še več, vlada lahko deluje zgolj in samo tako, da komunicira z vsemi organi, ki izvajajo zakonodajo v Republiki Sloveniji," je opozoril Lobnikar in dodal, da preprosto ne obstaja drugačen način, kot da nosilci oblasti komunicirajo s tistimi, ki so odgovorni za izvajanje zakonsko določenih nalog.
Lobnikar je poudaril, da se od generalnega direktorja policije pričakuje, da pozna zakon in da nosilce oblasti, kadar ti prestopijo mejo, na to tudi opozori in ne izvede ničesar, kar ni v njegovi pristojnosti. "To, da predsednik vlade povabi generalnega direktorja policije na pogovor, ni politično vmešavanje, ampak normalen način izvajanja oblasti v demokratični družbi," je nadaljeval.
Generalni direktor policije mora komunicirati z nosilci politične oblasti
"Razumeti je treba funkcijo in vlogo generalnega direktorja policije, ki je garant operativne avtonomnosti in profesionalnosti policije. Če takšen želi biti, potem mora komunicirati z vsemi nosilci političnih funkcij v RS, to so ministrica za notranje zadeve, vlada in predsednik vlade, ter parlament. Gre za to, da v demokratičnih družbah obstaja način, kako se sprejemajo politike in tudi način, kako se te politike izvajajo," je še enkrat podrobneje Lobnikar pojasnil in dodal, da je generalni direktor policije po eni strani prvi človek policijske operative, po drugi strani pa je to hkrati oseba, ki mora komunicirati z nosilci politične oblasti, kot sta ministrica in premier.
"Z zakonom je zelo jasno določeno, da politični organi nimajo pravice do neposrednega vpliva na konkretne policijske naloge, ne morejo določiti, kdo in na kakšen način naj usmerja promet v določenem križišču, lahko pa naročijo slovenski policiji, da je zagotavljanje varnosti v cestnem prometu prioriteta te vlade, in zahtevajo načrt ter poročanje o tem, kako se ta načrt izvaja," je Lobnikar navedel konkreten primer.
Lobnikar: Varovanje je bilo na takšen način v preteklosti že organizirano
Lobnikar je povedal še, da je način izvajanja varovanja oseb v Republiki Sloveniji ena izmed nalog policije. "To je slovenska policija v preteklosti izvajala odlično, to danes izvajajo odlično, a je način organizacije, izvedbe varovanja odvisen od tega, da se najprej vzpostavi varnost osebe, hkrati pa mora varovana oseba imeti zaupanje v tiste, ki izvajajo varnost, še posebej to velja za predsednika vlade," je pristavil Lobnikar. Način varovanja varovanih oseb je določen z uredbo in zakonodajo, izvajajo pa ga policisti. "Način, ki je v veljavi danes v RS, ni edinstven, saj je že bil v veljavi pri enem od prejšnjih predsednikov vlade," je poudaril in dodal, da iz tega sledi, da je takšen način izvedbe varovanja povsem običajen.
"Nenavadno pri nastali situaciji je, da se o načinu organizacije varovanja, vključno z imeni varnostnikov itd., pogovarjamo javno. Gre za to, da je to stvar operativnega dela policije in je stopnja zaupnosti tovrstnih dejavnosti eden od pomembnih elementov za zagotavljanje varnosti varovane osebe," je sklenil Lobnikar in ob tem zagotovil, da se v državi ne dogaja čisto nič nenavadnega, da sistem deluje dobro in normalno poteka, kot mora. "Policistke in policisti znajo in zmorejo izvajati svoje naloge, politika pa se ne vtika v to, kako izvajajo katere koli naloge," je sklenil.
Kociper: Za nazaj izpostavljati nedolžen pogovor kot obliko pritiska, je nenavadno
V imenu kabineta predsednika vlade se je na poročilo v. d. generalnega direktorja odzvala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. "Če je kdor koli glede na pompozne navedbe in napovedi pričakoval, da bo poročilo polno opisov dogodkov, kdaj je kdo v konkretnem primeru na koga vplival, se lahko zdaj ljudje in mediji sami prepričate, da ni tako. Iz poročila izhaja, da v mandatu te vlade kdor koli od političnih funkcionarjev – ministrov, državnih sekretarjev in drugih – ni izvajal pritiskov na delo policije, ni želel pridobiti informacij na delo policije ali vplivati na konkretne dogodke," je dejala.
"Iz poročila izhaja, da v. d. generalnega direktorja kot obliko pritiska vidi pogovor, ki je bil opravljen s takrat še niti ne predsednikom vlade, pač pa z mandatarjem, 31. maja," je dejala državna sekretarka in srečanje označila za spoznavni pogovor, kjer se je Golob po njenih besedah želel prepričati, ali skupaj z Boštjanom Lindavom in Tatjano Bobnar zastopajo isto politiko. "Če je takrat kar koli tako zelo zmotilo ministrico ali zdajšnjega v. d. direktorja, bi se takrat seveda lahko odločila, da ne bosta sprejeli funkcije. Za nazaj izpostavljati neki povsem nedolžen pogovor kot obliko pritiska, je – milo rečeno – nenavadno," je dejala.
Glede načina varovanja predsednika vlade, s katerim se glede na njegovo poročilo Lindav ni strinjal, je dejala, da je bil takšen način varovanja v preteklosti že uporabljen, sprejet je bil z uredbo na seji vlade in je pomemben zato, ker mora obstajati zaupanje med varovano osebo in osebami, ki jo varujejo.
V policijskem sindikatu presenečeni nad napovedanim odstopom notranje ministrice
Na dogajanje so se odzvali tudi v Policijskem sindikatu Slovenije. Kot so zapisali, v zadnjih dneh pozorno spremljajo dogajanje na relaciji med predsednikom vlade in ministrico za notranje zadeve ter v. d. generalnega direktorja policije. "Poročanje medijev o nesoglasju nas je presenetilo, še bolj napoved podaje odstopne izjave Tatjane Bobnar s funkcije ministrice za notranje zadeve, saj kakršnega koli spora v vsakodnevnem socialnem dialogu s predstavniki vodstva ministrstva in policije nismo zaznali," so pojasnili v policijskem sindikatu.
Ob tem so opozorili, da je policija prav zdaj v prelomnem času, ko se bo zaradi vstopa Hrvaške v schengensko območje odločalo o delovnopravnih usodah več kot 1500 zaposlenih. Prav zdaj se odloča o vsebini kataloga nacionalne poklicne kvalifikacije za poklic policista, potekajo pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za policiste, ki bi morale omogočiti neovirano delovanje sindikatov v policiji, odprta so tudi pogajanja za ureditev kariernega sistema, so navedli v sindikatu.
Dodali so, da se pripravlja tudi predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu policije, ki bi bolje uredil organizacijo in delo policije ter vplival tudi na položaj uslužbencev policije in bi moral biti v DZ posredovan v prihodnjem letu.
"Zaradi vsega naštetega smo zaskrbljeni, da bo reševanje že odprtih vprašanj, ki potrebuje jasno vizijo ter premišljene in konkretne odločitve, zastalo v škodo naših članic in članov," so dodali v sindikatu. Zato napovedujejo, da bodo dogajanje pozorno spremljali tudi v prihodnje. Od vlade pa pričakujejo, da "trenutno stanje negotovosti v najkrajšem času sanira v korist zaposlenih in zagotovi nadaljevanje stalnega, konstruktivnega in korektnega socialnega dialoga s sindikatoma v policiji".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje