REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Licemerno: Kako so zastavice nenadoma postale »nasilje«

Licemerno: Kako so zastavice nenadoma postale »nasilje«Nasilje? Zastavice v protest - Janševi vladi... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Podiranje zastavic na Kongresnem trgu, ki ga je izvedla Sara Štiglic s kolegicami je sprožilo burne odzive. V ponedeljek so namreč člani civilne iniciative Pohod za življenje na Kongresnem trgu v Ljubljani z zastavicami opozarjali na umrle otroke v postopkih splava.

Nato je skupina deklet te zastavice protestno podrla (posnetek v tvitu, spodaj).

Med njimi je bila tudi Sara Štiglic, članica mladinskega posvetovalnega odbora predsednice države Nataše Pirc Musar, zato so po navedbah njenega urada sodelovanje s Saro sporazumno prekinili. Toda cilji, za katere se člani civilne iniciative Pohod za življenje zavzemajo res niso vredni podpore in so tudi v nasprotju s slovensko ustavo.

»Če nekdo organizira shod, tam izrazi svoje mnenje, se mi zdi nekulturno, da se v ta prostor poseže na način, da vnesemo konflikt,« je Pirc Musarjeva komentirala prekinitev sodelovanja s članico lastnega mladinskega posvetovalnega organa Saro Štiglic.

Ne moremo živeti v državi, v kateri bo postavljanje zastavic proti Janševi vladi in tudi kolesarjenje veljalo za uporabo pravice do svobode izražanja, postavljanje zastavic in protestiranje zoper splave pa za nasilje.

»Kot predsednica RS moram paziti na to, da je raven komunikacije v družbi na najvišji mogoči ravni. Sem velika zagovornica pravice do splava.

Sem izjemna podpornica mladih, mladinskega aktivizma. Od članice posvetovalnega telesa za mlade pričakujem, da bodo z menoj delili skrb za kulturni dialog.

Tudi če se o določeni temi ne strinjamo, sem prepričana, da nestrinjanje lahko izrazimo na dostojen način,« je v izjavi za javnost povedala predsednica Nataša Pirc Musar.

Tako kot ustavno pravico do splava moramo tudi ustavno pravico do svobode izražanja varovati.

»Če se še tako ne strinjamo z njimi, jim moramo dovoliti povedati njihovo mnenje. Pravica do svobode izražanja je temelj vsake demokracije. Če bomo v pravico do izražanja na javnih mestih posegali na način, ki povzroča konflikt, to ne bo dobro za demokracijo,« je sklenila Pirc Musarjeva.

Kritike ravnanja predsednice na družbenih omrežjih so ostre in včasih tudi zajedljive.

V nasprotju z zadevnim stališčem predsednice države pa se je oglasila tudi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec. In polemiko zapeljala v napačno smer.

Nika Kovač je v odzivu zapisala, da je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ustavno zagotovljena svoboščina. Ob tem je po njenih navedbah pomembno, da na osebo ob sprejemanju te odločitve nihče ne pritiska.

Nika Kovač takšne pritiske opredeljuje kot »tiho in sistematično nasilje«.

Odzivi na akcijo članov civilne iniciative Pohod za življenje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki so z zastavicami opozarjali na umrle otroke v postopkih splava. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kot primere je navedla molitve pred bolnišnico in oglase proti splavu. »Nasilje so tudi zastavice na Kongresnem trgu,« je zatrdila direktorica Inštituta 8. marec.

Zapis je končala z besedami, da predsednica države o tem ne govori in omenja samo »nespoštljivo komunikacijo« deklet, ki so zastavice umaknile, medtem ko »tiho in sistematično nasilje majhne skupine ljudi (torej iniciative Pohod za življenje) ostaja«.

Glede zadeve so se opredelile tudi politične stranke, kjer so, pričakovano SDS in NSi podprli ravnanje predsednice (in članov civilne iniciative Pohod za življenje na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki so z zastavicami opozarjali na umrle otroke v postopkih splava), v Levici pa so Pirc Musarjevo kritizirali.

Kdo ima torej prav?

4265 zastavic za 4265 ljudi, umrlih zaradi zaradi covida-19 v času tedanjega zmagoslavnega preleta letal Nata v čast tako imenovani zmagi Janševe vlade nad pandemijo. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zadeva je preprosta, če se spomnimo, kdaj smo se s problemom zastavic srečali zadnjič.

Sredi epidemije covida-19 se je park Tivoli nekega junijskega jutra zbudil odet v barve nacionalnih zastav.

V ljubljanskem Tivoliju je 1. junija namreč zavihralo 4265 zastavic za 4265 ljudi, umrlih zaradi zaradi covida-19 v času tedanjega zmagoslavnega preleta letal Nata v čast tako imenovani zmagi Janševe vlade nad pandemijo.

Kdo je zastavice tedaj postavil, ni bilo znano. In v resnici niti ni pomembno.

Po spomladanskem zmagoslavju v boju proti covidu-19 je namreč sledilo zamujanju tedanje vlade Janeza Janše glede nabave zaščitne opreme in cepiv, ki je nato prepozno ukrepala ob drugem valu pandemije čez poletje in vse to je pripeljalo do katastrofe v jeseni.

Simbolika sporočila z zastavicami leta 2021 je torej uničujoče jasna – vladna zavajanja in paradiranje s tujimi letali NATO pakta nad Slovenijo so bila zavajajoča, kruta resničnost pa je bila na tleh, vsem vidna, tragična in porazna.

In seveda še zdaleč ni bilo nujno, da Slovenija plača tako visoko ceno med prvim valom pandemije.

Počasna nabava cepiv, zavračanje ponujenih kvot cepiva, neorganiziranost, cepljenje priviligiranih, preskakovanje vrst, petkratno preurejanje strategije cepljenja, kriminalno ravnanje s starostniki v DSO-jih, prenizka plačila za ljudi v karanteni, drastični na zunaj »vidni« ukrepi (tudi nošenje mask na prostem) in globe, ter vztrajanje pri odhajanju na delo v obrate in pisarne za vsako ceno, pomanjkanje poguma za nabavo cepiv na svetovnem trgu izven prepočasne Evropske unije, nenabava ključnih zdravil za boj proti covidu-19 (na kar smo tudi v Insajderju opozarjali!), predvsem pa ukvarjanje Janševe vlade s kadrovanjem in nameščanjem poslov svojim podpornikom – vse to je privedlo do tragičnega rezultata.

Nad protestom z zastavicami v parku Tivoli so bili leta 2021 razkačeni v Janševi vladi, a vendar jih nihče ni – vsaj ne javno - uničeval ali pulil in metal na tla, kar je, mimogrede, povsod obravnavano kot kršitev in žalitev.

So bile tudi te zastavice leta 2021 »nasilje«, kot danes za tiste na Kongresnem trgu trdi Nika Kovač?

Odgovor je seveda jasen - zastavice v Tivoliju niso bile nasilje, prav tako ne kot kolesarjenje, transparenti in protesti po ulicah zoper vlado Janeza Janše.

In enako niso nasilje ponedeljkove zastavice na Kongresnem trgu, ne glede na to, kdo jih postavlja.

Ta primer nazorno kaže, da ima tudi levi pol slovenske politike resen problem z razumevanjem tolerance in človekovih pravic.

Upravičeno jezni odzivi na akcijo članov civilne iniciative Pohod za življenje na Kongresnem trgu v Ljubljani, saj si prizadevajo problematizirati in izničiti v ustavi zagotovljeno pravico žensk do splava. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Svoboda govora velja za vse ali za nikogar.

Dejstvo je, da je meja tenka, toda ne moremo živeti v državi, v kateri bo postavljanje zastavic proti Janševi vladi in tudi kolesarjenje veljalo za uporabo pravice do svobode izražanja, postavljanje zastavic in protestiranje zoper splav pa za nasilje.

Svoboda govora velja za vse ali za nikogar.

Tudi tisti, ki podpiramo pravico žensk, da se svobodno odločajo o splavu ne bi smeli s fizičnim nasiljem ali kako drugače onemogočati tistim, ki se z nami ne strinjajo, da izrazijo svoje mnenje.

Upravičeno grajanje akcije civilne iniciative Pohod za življenje, saj na vse kriplje poskušajo poteptati v ustavi zagotovljeno pravico žensk do splava. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

In zato ima predsednica države Pirc Musarjeva v tem primeru prav, tisti, ki branijo zadnje puljenje zastavic in trdijo, da zagovarjajo svobodo govora, pa s tem dokazujejo le svoje licemerje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek