Jadransko morje bo razdeljeno

Hrvaška vlada je potrdila dogovor z Italijo o izključnem gospodarskem pasu, ki sta ga državi podpisali maja 2022 v Rimu.

Bo izključna gospodarska cona vplivala tudi na koprsko pristanišče? Foto: Zdravko Primožič/FPA
Bo izključna gospodarska cona vplivala tudi na koprsko pristanišče? Foto: Zdravko Primožič/FPA

RIM, ZAGREB > Z dogovorom sta Jadransko morje Hrvaška in Italija praktično razdelili na dvoje, hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman pa ga je ocenil za zgodovinskega, saj rešuje vprašanje razmejitve. Državi sta za mejo potrdili že obstoječo črto razmejitve epikontinentalnih pasov na morskem dnu.

Hrvaška je pred tremi leti uveljavila svojo izključno gospodarsko cono v Jadranskem morju. Pred njo so to storile skoraj vse sredozemske države, tudi Italija, razen Grčije in Turčije.

Hrvaška izključna gospodarska cona se nahaja med zunanjo mejo hrvaškega teritorialnega morja v smeri odprtega morja. V skladu z mednarodnim pravom bi lahko segala do 200 navtičnih milj od obale, a ker je Jadransko morje ožje, je morala doseči še dogovor o razmejitvi z Italijo. S postopkom razglasitve svojih con sta Rim in Zagreb seznanila tudi Slovenijo, ki v skladu z odločitvijo arbitražnega sodišča pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone nima. Slovenska stran jim je nato predstavila svoje stališče, da načrtovana razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme v ničemer prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima ta po mednarodnem in evropskem pravu.

Zgodba z gospodarskimi pasovi se sicer vleče že dvajset let. Hrvaška je namero o njegovi razglasitvi prvič obelodanila že leta 2003, tržaški časnik Il Piccolo je takrat poročal o načrtih Hrvaške in Italije, da bi si na pol razdelili Jadransko morje, odpravili režim mednarodnih voda in sklenili nov sporazum o ribolovu. Ljubljani, so pisali, to ni bilo po volji, ker naj bi za celotnim projektom razdelitve Jadrana, po mnenju Slovenije, stali močni in donosni naftni posli. RJN


Najbolj brano