Zelenski je za govor požel stoječi aplavz. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Zelenski je za govor požel stoječi aplavz. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona

"Danes je za nas zelo pomemben dan, dan spomina na branitelje Ukrajine v boju za neodvisnost, samostojnost in ozemeljsko celovitost," je dejal. Zelenski je spomnil na dogodke leta 2014, ko so ruske sile v regiji Donbas na vzhodu države obstreljevale ukrajinsko vojsko.

Takrat je v nekaj dneh umrlo na stotine ukrajinskih vojakov, je spomnil. "To je bila vojna, ki se je začela leta 2014. Letos se je vojna nadaljevala 24. februarja in prišli smo do tako rekoč totalne vojne, v kateri Rusija želi ukrasti mir in svobodo našim ljudem," je dejal.

Rusija "želi uničiti vse, kar je ukrajinskega". "Z bojem na naših tleh branimo vse Evropejce pred tovrstno širitvijo, ki bi si želela izbrisati vse človeštvo." Izpostavil je posilstva, poboje celotnih vasi, bombardiranje trgovskih centrov, nezakonite posvojitve ukrajinskih otrok v Rusiji.

Med odgovornimi za vse to so po njegovih besedah ne samo ruski vojaki na bojnem polju, temveč tudi vsi, ki zagotavljajo dele in orožje za rusko vojsko in jo podpirajo na ta način.

Omenil je tudi ljudi, ki v Rusiji širijo sovraštvo in podpirajo agresijo ter vse, ki so tiho in ne protestirajo, tudi če so na varnem v različnih evropskih državah.

"Nobena od vaših držav ni varna pred temi vojnimi zločinci, ki imajo krvave roke in potem k vam hodijo kot turisti," je udeležencem dejal Zelenski. "Ruski teror je nekaj, kar preži na vse nas, tudi na vse državljane Evropske unije. Če se proti temu terorju ne bomo borili, ga v resnici podpiramo. Kdor se proti njemu ne bori, ga podpira in prevzema odgovornost zanj," je dejal.

Pozval je k popolnemu embargu proti Rusiji, ki po njegovih besedah "ogroža vse okoli sebe, od baltskih držav do Kazahstana". Rusija bi morala biti zaradi vsega, kar počne, pod vsemi mogočimi sankcijami, meni Zelenski.

Ukrajina je plačala najvišjo ceno dejanj Rusije. Umrlo je na tisoče ljudi, milijoni Ukrajincev so razseljeni, je dejal. Pozval je k dobavam orožja in streliva Ukrajini.

Ruske državljane bi morali spodbujati, da se "borijo proti svojemu režimu, da niso tiho, da niso sodelavci terorizma, ki ga izvaja Rusija".

"Ne gre le za nas, gre za Evropo," je dejal proti koncu govora. "Verjamem, da bomo zmagali." Udeležencem se je zahvalil za njihovo podporo in govor končal s sloganom "slava Ukrajini", na koncu pa je požel stoječ aplavz.

Blejski strateški forum, posnetek panela voditeljev
Sorodna novica Von der Leyen: Prekiniti moramo odvisnost od umazane ruske nafte in fosilnih goriv

Zelenski: To je ruska, ne Putinova vojna

Na vprašanje moderatorja, ali se boji utrujenosti Evrope od vojne zaradi vse višjih cen energentov kot posledice vojne, je dejal, da je hvaležen za podporo, ki so jo prejeli do zdaj. Priznal je, da obstaja tveganje za to utrujenost Evrope, saj so posledice vojne "vse bolj očitne".

Poudaril pa je, da so te razmere – visoke cene plina, ustavitve oskrbe z njim, ustavitev tranzita žita iz pristanišč v Črnem morju – "umetno ustvarjene".

"Rusija je strateški izziv, zato potrebujemo strateške rešitve," je dejal. Rusija po njegovih besedah ne skriva svojega apetita, zato "ne smemo popuščati". "Z Rusijo ni mogoče mirno komunicirati," je poudaril. "Rusi niso pripravljeni na pogajanja, ne želijo se pogajati," je dejal, saj jih zanimajo le ultimati.

Ali je ta vojna "ruska vojna ali Putinova vojna", je vprašal moderator. Zelenski je bil jasen: "To je ruska vojna, o tem sem 100-odstotno prepričan". Kot je dejal, so ruski državljani izvolili to oblast, le redki pa si upajo proti njej protestirati.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Tudi na panelu voditeljev v ospredju vojna v Ukrajini in njene posledice

Nagovor Zelenskega je bil uvod v panel voditeljev, na katerem so sodelovali slovenski premier Robert Golob, islandski predsednik Guđni Thorlacius Johannesson, hrvaški premier Andrej Plenković, albanski premier Edi Rama in predsednica Moldavije Maia Sandu, slednja je sodelovala prek videopovezave.

"Edino sporočilo, ki ga lahko pošljem Zelenskemu, je: ja, prihaja do utrujenosti. A zapomnimo si, kar je rekel: kdor se bori za življenje, nima časa za utrujenost. Ne smemo postati utrujeni, kar zadeva podporo Ukrajini," je v odgovoru, kaj bi sporočil Zelenskemu, dejal slovenski premier Golob.

"Zelenski je močan voditelj in svet potrebuje močne voditelje. Toda biti močan voditelj je nekaj drugega kot biti močan človek. Nekateri menijo, da je bolje biti močan človek. Tu gre bolj za moč in pritisk. Tega pa v resnici ne potrebujemo. Močan človek potrebuje čast, izkazovati mora čast in dostojanstvo," je dejal islandski predsednik Johannesson.

Hrvaški premier Plenković je dejal, da je Zelenski pokazal tri bistvene odlike: patriotizem, odpornost in voditeljske sposobnosti. "Mislim, da Zelenski opravlja izvrstno vlogo." Pohvalil je izjemno mobilizacijo mednarodne skupnosti, politično, diplomatsko, vojaško, finančno.

Podporo Ukrajini sta jasno izrekla tudi moldavska predsednica in albanski premier. "Kar se tiče nas, smo pripravljeni Ukrajino podpreti, kakor lahko. A mislim, da Albanija ni tista, ki lahko Ukrajini pomaga dobiti vojno," je dejal Rama, Maia Sandu pa je opomnila, da se Ukrajina bori za evropske vrednote.

V nadaljevanju so voditelji spregovorili o energetiki, ki je ta hip najbolj žgoče vprašanje v Evropi. "Ko govorimo o energetski varnosti, mislim, da smo na dobri poti. Mislim, da nam gre dobro, ko govorimo o iskanju drugih virov plina za to zimo," je dejal Golob, a v isti sapi poudaril, da to ne pomeni, da bo ta plin poceni ali da ga bo veliko. "Ampak trenutno se zdi, da bo Evropa preživela to zimo, če se Rusija odloči, da zapre dobavo. A to ne bo poceni. Trenutno so cenovni signali najbolj problematični, ker se prelivajo v energetski sektor, in tu so zadeve najbolj boleče." Po njegovem mnenju za pospešitev zelenega prehoda nismo potrebovali vojne. "Letos pozimi bomo morali kuriti vse, kar bomo lahko, namesto umazanega plina bomo morali kuriti še bolj umazane stvari, da bomo preživeli."

Moderator je ob koncu vprašal Goloba, kako ocenjuje svoj prehod iz gospodarstva v politiko. Odgovoril je: Ne naredite tega, ne odidite v politiko. Albanski voditelj Rama mu je dejal, da se s tem ne strinja, da je to nesprejemljiv odziv.
Moderator je ob koncu vprašal Goloba, kako ocenjuje svoj prehod iz gospodarstva v politiko. Odgovoril je: Ne naredite tega, ne odidite v politiko. Albanski voditelj Rama mu je dejal, da se s tem ne strinja, da je to nesprejemljiv odziv. "Če ljudem rečemo, naj gredo v politiko, potem bi bile stvari še slabše, če ne bi odšli v politiko." Foto: BoBo

Pomembno vlogo pri pomoči sosednjim državam pri diverzifikaciji energetskih virov bi lahko odigrala Hrvaška. Kot je dejal Plenković, je Hrvaška že v času njegovega mandata podprla gradnjo prvega terminala, ki ima kapaciteto približno 2,9 milijona kubičnih metrov plina. Zdaj je bila sprejeta odločitev, da ga razširimo na kapaciteto šest milijonov kubičnih metrov. "To pa pomeni tudi naložbe v cevovode, delno tudi iz sredstev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost." Na tak način želi Hrvaška po njegovih besedah postati središče take energetske oskrbe.

Islandski predsednik je opomnil na pomen premika na obnovljive vire tudi v letalski industriji. Kot je dejal, ga bodo ob vrnitvi domov gotovo vprašali, na kakšen način je potoval. "Na Islandiji imamo veliko znanja na področju geotermalne energije, v Sloveniji imate veliko znanja na področju električnih letal, zato bi bil moj sklep, da je dovolj razlogov za optimizem."

Rama je poudaril, da je položaj Albanije glede energije nekoliko drugačen, saj ne potrebuje ruskega plina, cene energije se niso zvišale in države se tudi ne spopada z inflacijo. Na drugi strani je Moldavija močno odvisna od ruskih energetskih virov. "Vsekakor smo se v Moldaviji zelo trudili, da bi naredili več, kar zadeva diverzifikacijo, kar zadeva visoke cene, seveda pa so razmere težke, zato smo tudi v nevarnosti politične destabilizacije. Danes Moldavija plačuje 10-krat več kot pred pol leta. Lahko si zamislite, kakšne posledice to pomeni za naše prebivalce." Kot je dejala, je vprašanje, kje se bodo te cene ustavile. "Ali lahko EU sploh kaj stori? Dogaja se, da tisti, ki prodajajo plin, raje prodajo manj plina, da ga lahko prodajo po višjih cenah. Dobro moramo razmisliti, kaj lahko naredimo kratkoročno, kaj je potrebno srednje- in dolgoročno, je namreč jasno."

V ospredju razprav na BSF-ju vojna v Ukrajini in energetska kriza