Uvedba pogoja PCT naj bi tudi spodbudila zanimanje za cepljenje. Foto: EPA
Uvedba pogoja PCT naj bi tudi spodbudila zanimanje za cepljenje. Foto: EPA

Na Hrvaškem so zaradi poslabšanega epidemiološkega stanja s polnočjo uveljavili izpolnjevanje pogoja PCT za javni sektor. Potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali testiranju na okužbo bodo morali imeti poleg zaposlenih tudi uporabniki storitev državnih in javnih ustanov. Podobne pogoje so predtem že uveljavili za zaposlene v zdravstvu in socialni oskrbi.

Direktor Hrvaškega zavoda za javno zdravje Krunoslav Capak je povedal, da so z novimi ukrepi zajeli približno 270.000 zaposlenih v državnih in javnih službah ter v lokalni samoupravi, ne pa tudi v javnih podjetjih. Pričakuje, da se bo moralo testirati približno 100.000 zaposlenih.

Med izjemami obveznega pogoja PCT so sicer uporabniki poštnih storitev, ki morajo prevzeti pošto, da ne bi imeli pravnih posledic. Izjeme so tudi študenti na univerzah, razen če se posamezne fakultete ne odločijo drugače, učenci in dijaki, mlajši od 16 let, in osebe, ki spremljajo otroka v vrtec in šolo. Pogoj PCT ne velja za vstop v lekarne.

Teste naj bi bilo mogoče opravljati na približno 6500 točkah, a se na Hrvaškem državljani že od ponedeljka pritožujejo, da številne točke še niso odprle svojih vrat. Pred odprtimi točkami so nastajale dolge čakalne vrste.

Uvedba pogoja PCT je sprožila proteste po več mestih v državi- med drugim pred policijsko postajo v Splitu, že zgodaj zjutraj pa je pred zaporom Remetinec protestiral del tam zaposlenih pravosodnih policistov. V ponedeljek zvečer se je pred parlamentom v Zagrebu zbrala skupina protestnikov, ki so trdili, da niso proti cepljenju, temveč proti prisili.

Nasprotovanje novim ukrepom je že večkrat izrazil hrvaški predsednik Zoran Milanović. Državljane sicer poziva, naj se cepijo, a uvajanje covidnih potrdil je ocenil kot "norenje brez kakršnihkoli argumentov". Tudi del parlamentarne opozicije je kritiziral zaostritev protikoronskih ukrepov, prav tako hrvaška škofovska konferenca, ki meni, da mora cepljenje ostati prostovoljno in brez pogojevanja.

Epidemične razmere na Hrvaškem so se v zadnjem času poslabšale. V zadnjem dnevu je umrlo 55 ljudi s covidom-19, med njimi 16 polno cepljenih in trije delno. V državi je sicer polno cepljenih 46 odstotkov populacije.

Točka za cepljenje in testiranje na Dunaju. Foto: EPA
Točka za cepljenje in testiranje na Dunaju. Foto: EPA
  • V Avstriji po zaprtju za necepljene novo zaostrovanje ukrepov

V Avstriji je v zadnjem dnevu umrlo 61 ljudi s covidom-19, kar je največ po 2. februarju. Potrdili so 10.363 okužb s koronavirusom, hospitaliziranih je bilo dodatnih 113 covidnih bolnikov. Poleg zaprtja za necepljene, ki velja po vsej državi, dežele uvajajo še dodatne ukrepe.

Na Predarlskem naj bi bile tako zaščitne maske tipa FFP2 od petka obvezne v vseh zaprtih javnih prostorih in na delovnih mestih. Na Tirolskem bo maske FFP2 na delovnem mestu obvezna od srede. Na avstrijskem Koroškem so se odločili, da s petkom obvezno uporabo teh mask med drugim razširijo na prireditvah, v lokalih in pri opravljanju storitev, ki predvidevajo bližnji stik.

Epidemiološke razmere v Avstriji so alarmantne. Število covidnih bolnikov v bolnišnicah je naraslo na 2568, od tega jih 458 potrebuje intenzivno nego, 17 več kot dan pred tem. Sedemdnevno povprečje novih primerov okužbe znaša 11.732. V Avstriji je polno cepljenih 65 odstotkov prebivalstva.

Preverjanje potrdil na Dunaju. Foto: Reuters
Preverjanje potrdil na Dunaju. Foto: Reuters

Solnograške bolnišnice na robu zmogljivosti

Kritično je med drugim stanje v bolnišnicah na Solnograškem, ki so že na robu svojih zmogljivosti. Vodstva bolnišnic pristojne deželne politike opozarjajo, da zaradi preobremenjenosti kmalu ne bodo mogla več zagotavljati oskrbe bolnikov v skladu z veljavnimi medicinskimi standardi in načeli.

Grozijo izredne razmere, v katerih bodo morali začeti izvajati triaže sprejema na intenzivno zdravljenje, je v dramatičnem pozivu politikom posvarilo vodstvo solnograških deželnih bolnišnic. Sestavljajo že posebne triažne ekipe, v katerih bodo zdravniki različnih strok in pravniki spričo prevelikega števila bolnikov odločali, komu pomagati na intenzivni negi in komu ne.

  • Na Bavarskem pogoj PC za restavracije in hotele

Nemška zvezna dežela Bavarska zaradi strmega porasta števila okužb prav tako zaostruje omejitve. V petih bavarskih okrožij je sedemdnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev nad 1000, v eni je celo 1362, kar je štirikrat več od nacionalnega povprečja.

Za restavracije in hotele so uvedli pogoj PC. Ministrski predsednik Markus Söder je uvedbo pogoja PC zahteval na ravni celotne države. Vse cepljene je pozval, naj gredo po petih mesecih od zadnjega odmerka po poživitveni odmerek cepiva. Zavzel se je tudi za obvezno cepljenje za določene poklice in obvezno nošenje zaščitnih mask v večini javnih prostorov.

Mestne oblasti v Münchnu so medtem preventivno odpovedale božični sejem.

  • V Španiji in na Portugalskem narašča število okužb, a incidenca ostaja nizka

V Španiji in na Portugalskem medtem kljub visokemu deležu precepljenega prebivalstva počasi narašča število okužb z novim koronavirusom.

Sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev je v ponedeljek v Španiji znašala 48, na Portugalskem pa skoraj 100. Še pred mesecem dni je bila sedemdnevna incidenca v Španiji 18 okužb na 100.000 prebivalcev, na Portugalskem pa okoli 40.

Za primerjavo, v Sloveniji je bila v ponedeljek sedemdnevna incidenca na 100.000 prebivalcev 1070.

V Španiji je proti covidu-19 polno cepljenih skoraj 80 odstotkov ljudi, na Portugalskem pa skoraj 90 odstotkov. Epidemične razmere na Pirenejskem polotoku so sicer med najboljšimi v Evropi.

  • Na Irskem kljub 75-odstotni precepljenosti znova omejitve

Na Irskem pa se bodo morali kljub visoki precepljenosti ob porastu okužb bari in nočni klubi s četrtkom zapirati zgodaj. Ob tem vlada promovira poživitveni odmerek.

Irska vlada je avgusta naznanila, da odpravlja skoraj vse ukrepe za zajezitev virusa, a je število okužb v zadnjem mesecu ponovno skokovito poskočilo na rekornde številke iz lanskega januarja - in to kljub temu, da, je cepljenih več kot 90 odstotkov odraslih (večkot 75 odstotkov celotne populacije).

  • Grki z zaprtjem restavracij protestirajo proti ukrepom

V Grčiji pa je na tisoče lastnikov restavracij danes zaprlo vrata v okviru enodnevnega protesta proti strožjim covidnim ukrepom, s katerimi želi oblast povečati stopnjo precepljenosti, in višjim kaznim v primeru njihovega neupoštevanja.

Gostinci nasprotujejo nedavno sprejetim ukrepom, po katerih so podjetja odgovorna za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT pri svojih strankah. Vsaki restavraciji ali lokalu, ki streže strankam brez ustreznega potrdila, grozi globa 5000 evrov in začasno zaprtje. Lastniki gostinskih obratov pri tem poudarjajo, da so stranke kaznovane le s 300 evri.

Po navedbah sindikata Poese, ki zastopa več kot 100.000 podjetij in 400.000 delavcev po vsej državi, je gostinski sektor zaradi pandemije med letoma 2019 in 2020 izgubil več kot 37 odstotkov prometa. Nadpovprečna turistična sezona pri tem ni zadostovala za pokritje izgub v zadnjih 16 mesecih. Lastniki od države zato zahtevajo finančno pomoč v obliki nižjega davka na dodano vrednost in subvencij za najemnino, stroške energije in dela.

"V zadnji pandemični zimi smo gostinski industriji pomagali z okoli 700 milijoni evrov zaradi zaprtja. Nobena druga panoga ni prejela toliko pomoči," se je na očitke odzval minister za delo Kostis Hatzidakis, ki zdaj obljublja, da bo razmislil o morebitni pomoči, vendar je dejal, da do rahljanja pravil ne bo prišlo.

Število primerov koronavirusa v Grčiji je na najvišji ravni od začetka pandemije, pri čemer se je dnevna stopnja okužbe večji del preteklega tedna gibala okoli 7,000. Od skupaj 10,7 milijona prebivalcev jih je v celoti cepljenih manj kot 6,5 milijona.