Petek, 3. 5. 2024, 7.13
2 tedna
WHO: Gazi kljub delnemu izboljšanju stanja še vedno grozi lakota
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
Po ocenah palestinskih zdravstvenih delavcev je v zadnjih tednih na območju umrlo približno 25 podhranjenih otrok.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes sporočila, da Gazi še vedno grozi lakota. Čeprav je v zadnjih tednih tja prispelo več pošiljk hrane, nevarnost lakote po besedah predstavnika WHO za palestinska ozemlja Rika Peeperkorna s tem še ni odpravljena. Po palestinskih ocenah je v zadnjih tednih v Gazi umrlo približno 25 podhranjenih otrok.
WHO je sporočila, da so od marca v bolnišnice na območju Gaze pripeljali več kot 40 huje podhranjenih otrok, mlajših od 5 let, z dodatnimi zdravstvenimi zapleti. Nekateri dveletni otroci so tehtali le okoli štiri kilograme, kar zelo odstopa od povprečne pričakovane teže, ki je v tej starosti med 10 in 14 kilogrami. Posledice podhranjenosti otrok so daljnosežne in se bodo pokazale še v prihodnjih letih, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozoril Peeperkorn.
Pred začetkom spopadov v Gazi 7. oktobra lani podhranjenosti v enklavi skoraj ni bilo, trenutno pa lakota najbolj ogroža severni del enklave.
Glavni zdravnik WHO v Gazi Ahmed Dahir je novinarjem v Ženevi prek video povezave iz Jeruzalema povedal, da je oskrba s hrano še vedno negotova in da "ne more zagotoviti, da je nevarnost lakote minila". Težava je tudi v pomanjkanju denarja, s katerim bi ljudje hrano na tržnicah lahko kupili, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še pojasnil Dahir.
Po ocenah palestinskih zdravstvenih delavcev je v zadnjih tednih na območju umrlo približno 25 podhranjenih otrok. Čeprav podatkov palestinskih oblasti ni mogoče neodvisno preveriti, uradniki Združenih narodov njihove ocene obravnavajo kot zanesljive, dodaja dpa. Peeperkorn je še pojasnil, da otroci v Gazi niso umrli neposredno zaradi lakote, ampak je podhranjenost prispevala k zapletom, ki so povzročili njihovo smrt.
V izraelski ofenzivi v Gazi, ki se je začela 7. oktobra lani po terorističnem napadu pripadnikov palestinskega gibanja Hamas na ozemlju Izraela, je bilo v palestinski enklavi po podatkih katarske televizije Al Jazeera doslej ubitih najmanj 34.622 Palestincev, še več kot 77.867 je ranjenih.
Turčija zaradi vojne v Gazi prekinja trgovanje z Izraelom
Turčija v znak nasprotovanja vojni v Gazi prekinja trgovanje z Izraelom, je v četrtek sporočilo pristojno ministrstvo. Ukrep bo odpravljen, ko izraelska vlada omogoči neprekinjen in zadosten tok pomoči v palestinsko enklavo, so pojasnili v Ankari. Izrael je v odziv pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) vložil pritožbo zoper Turčijo.
"Turčija bo strogo in odločno izvajala te nove ukrepe, dokler izraelska vlada ne bo omogočila neprekinjenega in zadostnega dotoka humanitarne pomoči v Gazo," piše v izjavi turškega ministrstva za trgovino, ki jo navaja nemška tiskovna agencija dpa. Turčija je že aprila uvedla določene trgovinske omejitve proti Izraelu. Ukrep je Ankara sprejela dan po tem, ko je Izrael preprečil dostavo turške pomoči v Gazo iz zraka.
Izrael je že takrat Turčijo obtožil kršenja trgovinskih sporazumov. To trditev je v četrtek ponovil izraelski zunanji minister Izrael Kac, ob tem pa turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana obtožil delovanja v nasprotju z interesi Turkov. "Tako se obnaša diktator, ki ne upošteva interesov turškega ljudstva in poslovnežev ter ignorira mednarodne trgovinske sporazume," je Kac zapisal na omrežju X, kjer je hkrati napovedal, da bo njegova država poiskala ustrezne alternative Turčiji.
Izraelski minister za gospodarstvo Nir Barkat pa je pozneje sporočil, da je proti Turčiji vložil pritožbo pri OECD. Ob tem je Erdogana označil za "antisemitskega diktatorja", ki s prekinitvijo trgovanja krši mednarodno pomorsko pravo in ruši globalne dobavne verige. "Izrael pričakuje, da bo OECD ukrepala proti Turčiji zaradi Erdoganove odločitve, ki škoduje celotnemu evropskemu gospodarstvu," je še dodal.
Erdogan je medtem danes zagovarjal prekinitev trgovanja z Izraelom in poudaril, da Turčija v luči vojne v Gazi ne more biti več potrpežljiva. "Sprejeli smo nekaj ukrepov, s katerimi želimo Izrael prisiliti, da privoli v prekinitev ognja v Gazi in poveča količino humanitarne pomoči," je dejal.
Turški voditelj sicer od začetka izraelske ofenzive v Gazi poziva k prekinitvi ognja, posebej ostro pa kritizira izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga vidi kot glavnega krivca za vojno, v kateri je bilo ubitih več kot 34.500 Palestincev. Turški izvoz v Izrael je po podatkih turškega statističnega urada Turkstat lani znašal 5,43 milijarde dolarjev, kar je manj kot leta 2022, ko je znašal 7,03 milijarde dolarjev.
Vojska ZDA začasno preselila sestavljanje pomola za dostavo pomoči Gazi
Ameriška vojska je zaradi močnega vetra in visokih valov začasno prekinila sestavljanje pomola za dostavo humanitarne pomoči prebivalcem Gaze, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Pomol bodo sedaj nekaj časa sestavljali v izraelskem pristanišču Ašdod, ko pa se bodo razmere izboljšale, se bodo vrnili na sprva predvideno lokacijo. Pentagon je začetek gradnje pomola, ki bo stal najmanj 320 milijonov dolarjev, napovedal 25. aprila. Do začetka tega tedna so ga sestavili do polovice.
"Včeraj je ameriško centralno poveljstvo (Centcom) začasno prekinilo montažo plavajočega pomola na morju v bližini Gaze zaradi stanja morja," današnje sporočilo poveljstva ameriške vojske navaja AFP. "Delno zgrajeni pomol in vojaška plovila, ki so sodelovala pri njegovi gradnji, so se preselili v pristanišče Ašdod. Tam se bo nadaljevala montaža, ki bo končana pred postavitvijo pomola na predvideno mesto, ko se stanje morja umiri," je v sporočilu dodal Centcom.
Načrte za pomol za dostavo humanitarne pomoči je ameriški predsednik Joe Biden prvič napovedal v začetku marca, ker Izrael ovira dostavo pomoči po kopnem.
Izrael z novimi napadi na Gazo in cilje v Siriji
V izraelskem bombardiranju mesta Rafa na skrajnem jugu Gaze je bilo v četrtek zvečer ubitih najmanj šest civilistov, več pa ranjenih, poroča palestinska tiskovna agencija Wafa. Sirsko obrambno ministrstvo je medtem danes sporočilo, da je bilo v izraelskih zračnih napadih na cilje blizu Damaska ranjenih osem vojakov.
Izraelsko bombardiranje je prizadelo dve soseski v Rafi. Še devet ljudi je bilo ranjenih v napadu na eno od begunskih taborišč v osrednji Gazi. Pod izraelskim obstreljevanjem je medtem tudi mesto Gaza, navaja katarska televizija Al Jazeera.
Osem sirskih vojakov pa je bilo ranjenih v izraelskih zračnih napadih iz smeri zasedene Golanske planote na cilje v bližini Damaska, je danes sporočilo sirsko obrambno ministrstvo. Po navedbah nevladne organizacije Sirski observatorij za človekove pravice je Izrael napadel vladno stavbo, ki jo od leta 2014 uporablja libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izrael je od začetka ofenzive v Gazi okrepil napade na Sirijo, ki jih sicer izvaja od izbruha sirske državljanske vojne pred 13 leti.
V izraelskih napadih na območju Gaze je bilo po zadnjih uradnih podatkih od 7. oktobra lani ubitih najmanj 34.596 ljudi, večinoma žensk in otrok. Še najmanj 77.816 ljudi je ranjenih, na tisoče pa naj bi jih bilo ujetih pod ruševinami.
