Prvi izidi sicer kažejo, da se bodo demokrati najverjetneje odrezali veliko bolje, kot so jim napovedovale ankete. Glede na predvolilne ankete se večina v predstavniškem domu, kjer se je odločalo o vseh 435 sedežih in kjer so imeli s 220 sedeži doslej večino demokrati, obeta republikancem. Od izida volitev v zveznem kongresu bosta sicer odvisni zadnji dve leti mandata demokratskega predsednika Joeja Bidna. Če bo izgubil večino v kongresu, bo njegovo vladanje namreč močno omejeno.
Na to, kdo bo imel večino v predstavniškem domu kongresa, bo treba počakati še kakšen dan, najverjetneje celo nekaj tednov. Republikanci so se sicer nadejal gladkega prevzema udobne večine v predstavniškem domu, kar se tradicionalno zgodi, ko je predsednik nepriljubljen, država pa v krizi. Republikanci so pod Donaldom Trumpom leta 2018 izgubili 40 sedežev v predstavniškem domu, demokrati pod Barackom Obamo pa leta 2010 kar 63. Demokrati pod Billom Clintonom leta 2010 so jih izgubili 52, leta 1998 pa nekaj pridobili, ker so bili Američani jezni na republikance zaradi ustavne obtožbe.
Analitiki trdijo, da bo treba počakati na dokončne izide volitev v Kaliforniji, kjer se lahko šest sedežev v predstavniškem domu obrne na eno ali drugo stran. Republikanci bi morali demokratom za prevzem večine odvzeti pet sedežev. Nekaj so jih, nekaj so jih potem njim odvzeli demokrati in o večini bo odločala Kalifornija. Če bo tesno, bodo sledile tožbe in zadeve se lahko zavlečejo vse do januarja, ko nastopi nov kongres.
Dosedanji razplet volitev je izjemno presenečenje v korist demokratov in republikanci so že vsaj potiho začeli kriviti tudi bivšega predsednika Trumpa, ker se je tik pred volitvami na glas poigraval z morebitno napovedjo predsedniške kandidature leta 2024.
Trump je za večino republikancev sprejemljiv, za večino Američanov pa ne in demokrati mu večinoma tako nasprotujejo, da gredo volit proti njemu, čeprav se sicer morda ne bi odpravili. Krivi naj bi bili tudi hudo pomanjkljivi kandidati s Trumpovo podporo. Številne demokratke naj bi šle volit tudi zato, ker jim je konservativno vrhovno sodišče ZDA poleti odvzelo pravico do splava.
Demokrati v senatu odvzeli sedež
Ameriške televizije so demokrata Johna Fettermana razglasile za zmagovalca volitev v zvezni senat iz Pensilvanije, ker pomeni, da so demokrati poskrbeli za prvo in doslej edino presenečenje v tekmi za senatno večino na torkovih vmesnih volitvah sredi predsedniškega mandata. Fetterman je tako neuradno tesno premagal republikanca s podporo Trumpa Mehmeta Oza in bo v zveznem senatu prevzel sedež republikanca Pata Toomeyja, ki se odpravlja v pokoj.
Demokrati lahko še vedno izgubijo večino v senatu, kjer je trenutno razmerje moči 50 proti 50 z odločilnim glasom večine podpredsednice ZDA Kamale Harris. Odločilni bosta najprej tekmi v Arizoni in Nevadi, kjer lahko demokrata do konca štetja glasov izgubita ali zmagata.
Na koncu bo senatno večino najverjetneje odločila Georgia, tako kot že leta 2020 oziroma 2021 po drugem krogu, ko so demokrati osvojili oba senatna sedeža iz konservativne južne države. Po skoraj vseh preštetih glasovih imata demokrat Raphael Warnock in republikanec Herschel Walker po okrog 49 odstotkov glasov. Če noben kandidat ne dobi 50 odstotkov, sledi drugi krog, ki bo 6. decembra.
Prevlada republikancev na Floridi
V tekmah za guvernerje vsaj uvodoma prav tako ni odmevnih presenečenj. Odmeva zmaga demokrata Johna Shapira v tekmi za guvernerja Pensilvanije proti republikancu Dougu Mastrianu, vendar pa gre za demokratski sedež.
So pa že znani izidi guvernerskih volitev v nekaterih zveznih državah. Za guvernerja Floride je bil znova izvoljen republikanec Ron DeSantis, ki naj bi se na predsedniških volitvah čez dve leti potegoval tudi za vstop v Belo hišo. DeSantis je brez težav premagal nekdanjega guvernerja Charlieja Christa, ki je bil v preteklosti republikanec, nato je zamenjal stranko.
"Zame se boj šele začenja," je po razglasitvi zmage dejal 44-letni DeSantis in nakazal, kaj bo njegov naslednji cilj. V tej tekmi pa se bo, kot kaže, moral pomeriti z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki zdaj prav tako živi na Floridi in napoveduje, da bo verjetno spet vstopil v predsedniško tekmo. Še en republikanski kandidat, Marco Rubio, pa je ohranil sedež Floride v zveznem senatu, kažejo projekcije ameriških medijev. Kaže se torej, da se Florida, ki je ena ključnih držav, kjer mora kandidat zmagati, če želi osvojiti Belo hišo, zanesljivo nagiba na republikansko stran.
Tudi v Teksasu je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji republikanski guverner Greg Abbott, za katerega bo to že tretji mandat na čelu države. Premagal je demokratskega izzivalca Beta O'Rourka. Tudi 64-letni Abbott se omenja kot republikanski kandidat za prihodnje predsedniške volitve.
V tekmi za guvernerja zvezne države New York, kjer se je napovedoval tesen izid, je zmagala dosedanja demokratska guvernerka Kathy Hochul, napovedujejo ameriški mediji. V Pensilvaniji pa naj bi demokrat Josh Shapiro v guvernerski tekmi premagal Douga Mastriana, privrženca nekdanjega predsednika Trumpa, ki je bil med udeleženci pohoda kongres 6. januarja lani.
V Kaliforniji je glede na napovedi ameriških medijev zmagal dosedanji demokratski guverner Gavin Newsom. V Georgii pa naj bi republikanec Brian Kemp v guvernerski tekmi premagal demokratsko izzivalko Stacey Abrams.
V zvezni državi Massachusetts so za guvernerko izvolili demokratko Mauro Healey, ki bo prva lezbična guvernerka kake ameriške zvezne države. Prepričljivo je premagala dosedanjega republikanskega guvernerja Geoffa Diehla.
Tudi v Marylandu so demokrati republikancem odvzeli guvernerski položaj. Guverner bo postal Wes Moore, ki bo prvi temnopolti guverner te ameriške zvezne države.
Arkansas pa bo dobil prvo žensko na guvernerskem položaju doslej. To naj bi postala nekdanja tiskovna predstavnica Bele hiše v času predsednika Donalda Trumpa Sarah Huckabee Sanders.
