Torek, 19. 9. 2023, 18.08
7 mesecev, 4 tedne
V Sloveniji lani za petino več bolniških dopustov kot leto prej
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,76
Slovenska zakonodaja je glede nadomestil za bolniško odsotnost med najbolj radodarnimi in v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, ni primerljiva s sodobnimi evropskimi državami, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto.
V Sloveniji v zadnjih letih izjemno narašča absentizem oziroma odsotnost od dela ter s tem izdatki za nadomestila, ki se krijejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Leta 2022 je delež izgubljenih delovnih dni na zaposlenega zaradi bolniškega staleža zaradi vseh razlogov (bolezen, poškodbe, nega, izolacija …) v Sloveniji dosegel 6,1 odstotka, kar je za petino več kot leto prej in največ v zadnjih 20 letih. Glavni razlog je epidemija covid-19. Kljub temu, da se z epidemijo ne spopadamo več, številke ostajajo visoke. V letošnjem letu smo v prvem polletju izgubili skoraj devet milijonov delovnih dni, ZZZS pa je za to namenil 338 milijonov evrov.
DZ je potrdil noveli zakonov o delovnih razmerjih in o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in s 1. marcem se je tako obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s 30 delovnih dni na 20 delovnih dni.
Podatki, ki so nam jih posredovali iz ZZZS, kažejo, da njihovi izdatki za nadomestila za začasno zadržanost od dela od druge polovice leta 2015 izjemno naraščajo. Če so leta 2013 ti izdatki znašali 224,7 milijona evrov, so leta 2017 znašali že 314,7 milijona, v letu 2020 so znašali 444,2, v letu 2021 497,7 milijona evrov in v letu 2022 že 689 milijonov evrov. Letos pa so do 31. julija pomenili 338.573.426 evrov.
V letu 2022 je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji izgubljenih skupaj 17,2 milijona delovnih dni, kar je za 21 odstotkov več kot leta 2021.
Skupno število izgubljenih delovnih dni v obdobju od januarja do julija 2023 znaša slabih devet milijonov, skoraj pet milijonov v breme ZZZS in štiri milijone v breme delodajalca.
Podatki o absentizmu za prvo polletje letošnjega leta kažejo, da se je število izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 predvsem na račun manjšega števila izolacij zaradi covid-19 zmanjšalo za 1.560.710 dni oziroma za 24,1 odstotka.
Na spodnjem grafu si lahko ogledate mesečno število izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS med letoma 2018 in 2023.
Kot pojasnjujejo na ZZZS, so na rast absentizma v preteklih letih vplivale epidemiološke razmere, spremembe Zakona o delovnih razmerjih s skrajšanjem števila dni v breme delodajalcev okvirno ter dvig povprečnih osnov za obračun nadomestil v letu 2022. V letu 2023 bodo po ocenah ZZZS izdatki nižji izključno zaradi zaključka epidemije covid-19.
Slovenija in Bolgarija med najbolj radodarnimi
Slovenija je bila pred epidemijo covid-19, tako kot Madžarska, Nizozemska in Španija, kar zadeva absentizem, nekje na sredini evropskega povprečja. V zadnjem obdobju pa se je odsotnost z dela rekordno povišala in z več kot petimi odstotki absentizma je Slovenija skupaj z Belgijo, Švedsko, Češko in Slovaško pristala v skupini držav z največjim absentizmom v EU, poročajo Finance.
Razlogi za naraščanje zdravstvenega absentizma v Sloveniji so zelo široki. Slovenska zakonodaja je glede nadomestil za bolniško odsotnost med najbolj radodarnimi in v delu, ki se nanaša na dolgotrajne bolniške staleže, ni primerljiva s sodobnimi evropskimi državami, kjer je trajanje bolniške odsotnosti z dela omejeno praviloma na eno leto. Med državami EU je poleg Slovenije takšna izjema še Bolgarija.
Razlogi za dolgotrajne bolniške odsotnosti so sistemske narave, pa tudi posledica staranja delavcev in podaljševanja delovne dobe ob neustrezno prilagojenih delovnih mestih. Ker je višina bolniškega nadomestila višja, kot bi bila višina invalidske pokojnine, je to še dodaten socialni in ekonomski dejavnik podaljševanja bolniškega staleža, pojasnjujejo na ZZZS.
Med ukrepi, s katerimi bi lahko zaustavili neugoden trend povečevanja izdatkov za nadomestila, na zavodu predlagajo hitro vračanje delavcev na delo, preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način, zlasti omejitev trajanja in višine bolniškega staleža, povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje, prenovo invalidske zakonodaje, zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti ter vlaganje naporov za hitrejšo zdravstveno rehabilitacijo, kjer čakalne dobe vidijo kot morebitni generator daljših bolniških staležev.
Tudi strateški svet za zdravstvo razpravlja o vprašanju absentizma, a za zdaj na mizi konkretnih ukrepov še ni.
