Skupina Panvita je kot prvo podjetje v Sloveniji v ponedeljek podpisala kodeks ravnanja o odgovorni živilski dejavnosti in trženjskih praksah, s katerim evropska komisija po celotni prehranski verigi spodbuja ukrepe za trajnostno pridelavo in predelavo hrane. Pravzaprav gre za trajnostne zaveze s področja okolja, prehranske verige ter spremembe sestave živil v skladu s smernicami za zdravo in trajnostno prehrano.
»Kmetijstvo in živilska industrija sta se znašla na razpotju. Vsi v prehranski verigi od pridelovalcev do končnih kupcev se morajo odločiti, kako naprej. Ali bomo za ceno okolja in zdravja dali prednost poceni hrani, ki prepotuje na tisoče kilometrov, ali bomo podprli lokalno pridelano in zdravo hrano, ki jo na police dajejo slovenska podjetja in kmetije,« je od podpisu zavez opozoril izvršni direktor Panvite Toni Balažič. Skupina Panvita je z 800 zaposlenimi ena največjih agroživilskih verig v Sloveniji. Imajo tri stebre – kmetijstvo, predelavo mesa in energetiko. Obdelujejo približno 3.500 hektarjev njiv in predelajo približno 20 tisoč ton mesa na leto.
Trajnostni prehod v Panviti traja že 20 let
»Podpis kodeksa in zavez o trajnosti ni mejnik v delovanju Panvite, saj že 20 let delamo korake v smeri trajnostnega prehoda,« dodaja Balažič. V tem času so uporabo fitofarmacevtskih sredstev in umetnih gnojil zmanjšali za 30 odstotkov. V bioplinarni, s soproizvodnjo in sončnimi elektrarnami letno proizvedejo 60 odstotkov več elektrike, kot je sami porabijo. Presežno elektriko vrnejo v omrežje, s toplotno energijo ogrevajo Splošno bolnišnico Murska Sobota. Ko je mogoče, odpadke uporabijo kot gnojijo. Namakalni sistem na 800 hektarjih bodo v prihodnjih dveh letih napeljali na dodatnih 450 hektarjih. Tako bodo lahko namakali dobro tretjino njiv. Z različnimi ukrepi izboljšujejo kakovost kmetijske zemlje. Sodelujejo z več kot dva tisoč družinskimi kmetijami, od njih odkupujejo pridelke in živali.
Merljivi cilji do leta 2030
»S podpisom kodeksa kažemo smer, v katero se mora po našem mnenju razvijati slovenska živilska industrija,« meni Balažič. Zavezali so se, da bodo do leta 2030 dosegli te cilje:
- v proizvodnji hrane želijo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 40 odstotkov;
- obseg nabave trajnostno pridelanih surovin, še posebej žita in koruze, želijo povečati na 95 odstotkov;
- vsaj 75 odstotkov njihovih izdelkov bo pakiranih v reciklirani embalaži;
- porabo vode na tono proizvedenih izdelkov želijo zmanjšati za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2020;
- sestavo živil želijo izboljšati skladno s smernicami o zdravi in trajnostni prehrani;
- poskrbeli bodo, da bodo njihove živali v celotni verigi vzrejene skladno s standardi o dobrobiti oziroma dobrem počutju živali.
»Te cilje bomo dosegli z optimizacijo procesov, bolj ekonomično rabo surovin, novimi vlaganji in uporabo drugih surovin, ki jih še ne uporabljamo. Z doseganjem teh ciljev bomo pripomogli k izpolnjevanju ciljev strategije od vil do vilic, ki nakazuje pot do odpornega in trajnostnega prehranskega sistema. Verjamemo, da bomo tako postali bolj trajnostna in poslovno uspešna skupina podjetij,« poudarja Toni Balažič.
Jasno označevanje trajnostne hrane
Bodo Panvito, ko bo izpolnila te zaveze, tudi kupci in trgovci bolj cenili? »To je pomembno vprašanje. Če EU resno misli z zelenim dogovorom in želi postati najbolj trajnostna regija, mora to jasno prenesti tudi v sistem označevanja živil, da bodo kupci v trgovini brez težav prepoznali trajnostno proizvedeno hrano z majhnim ogljičnim odtisom. Jasno in pregledno označevanje trajnostnih živil bi koristilo naši blagovni znamki, saj bi okrepilo njeno moč na trgu,« razmišlja Toni Balažič. Na državni ravni pogreša strateško razpravo o varni preskrbi s kakovostno hrano preverjenega porekla.
»Upam, da bodo Panviti sledila druga živilska podjetja in se s podpisom kodeksa ravnanj o odgovorni živilski dejavnosti in trženjskih praksah zavezala, da bodo zmanjšala svoj okoljski odtis in poslovala bolj trajnostno,« poudarja Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Zbornica spodbuja živilska podjetja v preoblikovanje in razvoj živil z izboljšano prehransko sestavo. Gre za živila z manj sladkorja, soli in maščob ter z več prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Spomnimo, mlekarne so novembra 2017 podpisale zaveze, da bodo razvijale mlečne izdelke z manj dodanega sladkorja in da bodo količino sladkorja v jogurtih zmanjšale za deset odstotkov. Oktobra 2019 je osem pekarn podpisalo zaveze, da bodo do letos zmanjšale dodano sol v kruhu in pekovskih izdelkih za pet odstotkov. Pekarne so se zavezale tudi, da bodo poiskale dodatne načine za dodajanje manj soli kruhu in da bodo ponujale več pekovskih izdelkov iz polnozrnate moke.
Trajnostna proizvodnja in poraba hrane
Kodeks o odgovorni živilski dejavnosti in trženjskih praksah je evropska komisija sprejela julija lani. Takrat ga je že podpisalo 26 proizvajalcev hrane, Carrefour, Metro, Rewe in še 11 trgovcev z živili, eno gostinsko podjetje ter 24 združenj. Kodeks prinaša ukrepe za doseganje sedmih trajnostnih ciljev:
- zdrava, uravnotežena in trajnostna prehrana za vse evropske porabnike;
- preprečevanje in zmanjševanje izgub ter odpadne hrane;
- podnebno nevtralne prehranjevalne verige;
- optimizirane krožne in z viri učinkovite prehranjevalne verige;
- vključujoče in trajnostne rasti ter zaposlovanje;
- trajnostno ustvarjanje vrednosti s partnerstvi in
- trajnostni dobavitelji prehranske verige.
Živilska podjetja, ki podpišejo kodeks, si postavijo cilje, kako bodo izboljšala počutje živali, zmanjšala količino sladkorja ali soli v živilih ali zmanjšala ogljični odtis svojih izdelkov. Združenja pa s podpisom kodeksa sprejmejo ukrepe, ki bodo privedli do zdravih in trajnostnih vzorcev potrošnje. S kodeksom želi EU izboljšati trajnost predelave hrane in prehranskih sistemov ter prodaje na drobno.
Trajnostno pridelana pšenica za piškote
Med živilskimi podjetji, ki so bila med prvimi podpisniki kodeksa o odgovorni živilski dejavnosti in trženjskih praksah, je tudi Mondelēz, ki ima sedež v Švici, proizvodnjo piškotov v Italiji in še 79 državah. Pšenica je glavna surovina za njihove piškote, zato želijo, da jo vsi njihovi peki kupujejo od bližnjih kmetov. Kmete s programom Harmony spodbujajo k trajnostni pridelavi pšenice. Program Harmony vključuje boljše kmetijske prakse, s katerimi pridelajo pšenico z manj pesticidi in gnojili, manjšim ogljičnim odtisom, brez onesnaževanja vode in zemlje in z ukrepi za povečanje biotske pestrosti. Kmete za tako pridelano pšenico nagradijo z dodatnim plačilom oziroma premijo. Podjetje Mondelēz je v tako partnerstvo pred 12 leti pritegnilo prve kmete, letos pa so si postavili cilj, da bo vsa pšenica, ki jo bodo v Evropi odkupili od več kot 1.600 kmetov in porabili za piškote, pridelana trajnostno.
