Ključna področja novega ministrstva dolgotrajna oskrba, stanovanja in ekonomska demokracija

Tri ključna delovna področja novega ministrstva za solidarno prihodnost bodo dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika in ekonomska demokracija. Kljub zamiku pri ustanavljanju ministrstva so nekatere rešitve, ki bodo sodile pod njegovo okrilje, že pripravljene, je danes dejal kandidat za ministra za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

LJUBLJANA > Kot je na novinarski konferenci pojasnil Simon Maljevac, temeljne vsebine ministrstva, ki bo lahko zaživelo po uveljaviti sprememb zakona o vladi, sestavljajo teme, ki so bile v preteklosti kljub velikemu pomenu za družbo zanemarjene. To so dolgotrajna oskrba, stanovanjska politika in ekonomska demokracija.

"To so tri teme, ki smo jih tudi kot stranka Levica v kampanji izpostavljali kot tiste, ki so pomembne za našo prihodnost, in ravno zaradi tega je to ministrstvo še kako pomembno," je dejal trenutno še državni sekretar na ministrstvu za delo.

Zagotavljanje pravice do stanovanja in omejevanje špekulativnih motivov na trgu stanovanj

Podrobnosti ključnih delovnih področij so predstavili posamezniki, ki naj bi po načrtih prevzeli položaje v kabinetu novega ministrstva. Glede stanovanjske politike je Klemen Ploštajner kot prvo ključno nalogo izpostavil zagotavljanje pravice do stanovanja, saj je treba stanovanja po njegovih besedah razumeti kot temeljno razvojno politiko.

Druga naloga bo omejevanje špekulativnih motivov na trgu stanovanj, tretja pa zagotoviti, da bodo vse rešitve temeljile na kakovostnih podatkih in mnenju stroke.

Sistem kakovostne, vsem dostopne, pravične in javne dolgotrajne oskrbe

Na področju dolgotrajne oskrbe bo po besedah Luke Omladiča prva naloga prihodnje leto s prenovo zakona o dolgotrajni oskrbi doseči tisto, kar mora biti njen cilj, "to je sistem kakovostne, vsem dostopne, pravične in javne dolgotrajne oskrbe".

"Zagotoviti moramo tudi stabilno financiranje storitev oskrbe v domovih in tukaj je treba poudariti, da se s sprejetjem te vladne novele prihodnje leto že odklene 30 milijonov evrov prve pomoči za domove za starejše, ki se srečujejo s težavami zaradi draginje," je poudaril.

Vključevanje zaposlenih v lastništvo podjetij

Glavni namen spodbujanja ekonomske demokracije pa je po besedah Katje Simončič s pospeševanjem vključevanja zaposlenih v lastništvo podjetij okrepiti soodločanje državljanov o gospodarskih vprašanjih.

"Gre za prakso, ki je progresivna, ampak ni nova," je poudarila in izpostavila številne pozitivne izkušnje iz tujine. Podjetja s solastništvom zaposlenih so po njenih besedah ne le uspešnejša, temveč tudi družbeno odgovornejša.

Mesec: ministrstvo kot eden temeljnih delov nove družbene pogodbe

Koordinator Levice Luka Mesec, ki bi moral po prvotnih načrtih prevzeti vodenje novega ministrstva, a ostaja minister za delo, je to kadrovsko odločitev označil kot "znak naše pragmatičnosti". Bolj kot položaji so pomembni rezultati, je dejal. Čeprav je zaradi referendumov prišlo do zamika pri ustanavljanju ministrstva, so na vseh naštetih področjih že intenzivno delali in nekatere rešitve že pripravili.

"Na to ministrstvo glejte kot na enega od temeljnih delov nove družbene pogodbe, ki jo želimo napisati," je dejal. Vsa tri ključna delovna področja ministrstva so po njegovih besedah namreč izjemnega pomena za uspešno delovanje družbe v prihodnosti, dosedanje vlade pa jim po njegovih besedah niso namenjale niti približno primerne pozornosti.

Levica se v razčiščevanje med Golobom in Tatjano Bobnar ne bo vpletala

Koordinator Levice in podpredsednik vlade Luka Mesec ob zaostritvi odnosom med notranjo ministrico Tatjano Bobnar in premierjem Robertom Golob pravi, da se v to ne bo vmešaval, želi pa, da se "ta stvar čim prej uredi". Spor sicer ne bo vplival na odnose med Levico in Svobodo, je dejal na današnji novinarski konferenci. Mesec je na novinarski konferenci, na kateri so sicer predstavljali delo bodočega ministrstva za solidarno prihodnost, dejal, da je s predsednikom vlade o tem govoril, vsebine pogovora pa ne bo razkrival. "Javno povem predvsem to, da želim, da se ta stvar uredi in da se čim prej akterja med seboj pogovorita na ustrezen način," je dejal.

Izpostavil je, da ni akter v tem sporu, zato se vanj ne more in ne misli vmešavati, niti na kakršenkoli način v njem ne bo udeležena Levica. "To je pač spor med notranjo ministrico in predsednikom vlade in bom prepustil, da se na tej ravni tudi razreši," je dejal.

Na vprašanje o delu Bobnarjeve pa je ponovil svojo oceno, da se mu zdi strokovna. "Njeno delo ocenjujem pozitivno," je navedel. Na vprašanje ali bi morebiten odhod Bobnarjeve karkoli pomenil za odnose v koaliciji pa je odločno odgovoril, da ne.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar se je sicer znašla v središču vse glasnejših ugibanj, da bi ob uveljavitvi sprememb zakona o vladi prišlo še do drugih menjav v Golobovi ministrski ekipi.

Bobnarjeva na vladi ni uspela ravno s predlogom za imenovanje Boštjana Lindava na mesto generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Po vnovičnem imenovanju Lindava kot v. d. generalnega direktorja je ministrica v izjavi za medije pretekli petek poudarila, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Na tem stališču pa bo vztrajala, četudi jo bo to stalo ministrskega mesta, je napovedala.

Predsednik vlade Robert Golob je po sestanku z Bobnarjevo sporočil, da se "razhajata glede očitkov o politizaciji dela policije". Od v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava do srede pričakuje pojasnila, kdo in kdaj je v času mandata te vlade izvajal politični pritisk nanj ali na policijo, vključno z ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

---