Odbor ni potrdil predlaganega sklepa SDS, po katerem bi mu vlada predložila analizo reševanja RTVS pred uničenjem. Za sklep je bilo pet poslancev, proti pa devet.
Kar so predstavniki RTVS zagotavljali, da se ne bo dogajalo, se zdaj dogaja s svetlobno hitrostjo, je dejal poslanec SDS Andrej Hoivik, ki je predstavil zahtevo za sklic nujne seje. V poslanski skupini menijo, da je bila v primeru več kot desetih novinarjev iz ukinjene informativne oddaje Panorama na drugem televizijskem programu, ki so bili za čas od 3. do 31. januarja poslani na čakanje na delo doma, kršena delovnopravna zakonodaja. Med drugim so jim namreč prepovedali tudi vstop in zadrževanje v prostorih zavoda, so izpostavili.
Naloga ministrstva za kulturo je po besedah državnega sekretarja Marka Rusjana zagotoviti ustrezne pogoje delovanja RTVS, medtem ko so za preiskovanje domnevnega kršenja delovnopravne zakonodaje pristojni drugi organi. Na ministrstvu se zavedajo težav pri zagotavljanju ustreznega financiranja zavoda, je zagotovil. Glede na to po njegovem pripravljajo novelo zakona o RTVS, s katero bi rešili to vprašanje.
Predsednik uprave RTVS Zvezdan Martić je zatrdil, da na RTVS ni kaosa, so pa težke razmere zaradi finančnih težav. Te so še zlasti očitne v zadnjih 12 letih, saj se rtv-prispevek ni zvišal. Če bi se, bi RTVS po njegovih besedah s prispevkom v tem času zbrala približno 30 milijonov evrov več. Glede sodelavcev oddaje Panorama pa je povedal, da so jim v podpis ponudili nove pogodbe za nova delovna mesta. Ob tem je zavrnil navedbe, da se na RTVS dogajajo čistke.
Direktorica Televizije Slovenija Ksenija Horvat je potrdila, da so bile sodelujočim v Panorami ponujene nove pogodbe. Nekateri bodo po teh pogodbah res imeli nižje plače, vendar pa so pogodbe pripravljene glede na to, kakšne kadre televizija trenutno potrebuje, je pojasnila.
Medtem je odgovorni urednik informativnega programa na drugem televizijskem programu Rajko Gerič menil, da gre na RTVS za "izživljanje nad zaposlenimi, ki imajo znanje, izobrazbo in izkušnje". Omenil je tudi primer nekdanjega v. d. direktorja Televizije Slovenija Valentina Areha, ki je v novinarstvu že več kot 30 let. Dobil je novo pogodbo, s katero je uvrščen v 34. plačni razred oz. 17 plačnih razredov nižje od zdajšnje uvrstitve, je opozoril.
Med novinarji Panorame so vsi dosegali ali celo presegali zahtevane izobrazbene pogoje, je povedal predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije na RTVS Tom Zalaznik. Poleg tega imajo po njegovem vsi za sabo večletne izkušnje pri nastopanju pred kamero in ustrezno usposabljanje. Medtem pa več kot petina novinarjev, zaposlenih v drugih uredništvih, nima izobrazbenih pogojev za zasedbo svojega delovnega mesta, je dodal.
Po Hoivikovi oceni je RTVS "poskusni zajček, kjer so najprej začeli šikanirati tiste, ki niso po volji aktualni vladi". "Toda RTVS bi morala biti neodvisna od politike," je opomnil.
Nekateri iz uredništva Panorame po besedah Alenke Jeraj iz SDS opozarjajo, da gre za vprašanje, "ali si naš ali ne". Prebrala pa je tudi izjavo Areha, ki je bil v. d. direktorja Televizije Slovenija po tem, ko je takratni generalni direktor zavoda Andrej Grah Whatmough avgusta 2021 razrešil Natalijo Gorščak z mesta direktorice televizije. Areh je v izjavi navedel, da "vodstvo RTVS na posamezna uredništva, novinarje in druge ustvarjalce programov stopnjuje pritiske, izvaja šikaniranja in posega v novinarsko delo".
Andreja Rajbenšu iz Svobode je medtem poudarila, da sta aktualna vlada in koalicija z novelo zakona o RTVS, potrjeni na referendumu, politiko umaknili z RTVS. "Na RTVS politika nima kaj iskati ne glede na njeno barvo," je poudarila. Sicer pa SDS po njenem opažanju izpostavlja samo dogajanje na Panorami, čeprav programsko-produkcijski načrt zavoda za letos zaradi slabega finančnega stanja predvideva krčenje tudi na nekaterih drugih področjih.
Predsednica odbora Sara Žibrat iz Svobode je ob izteku seje glede na novelo zakona o RTVS ocenila, da se odbor ni dolžan ukvarjati s kadrovskimi in programskimi odločitvami neodvisnega javnega medija. Takšnemu stališču je Hoivik sicer oporekal.
Lahko pa odbor po mnenju Sare Žibrat obravnava poslovanje zavoda in se ukvarja s tem, kako zagotoviti njegovo finančno stabilnost. Ob tem je izrazila upanje, da se bo odbor lahko ukvarjal z vprašanjem finančne stabilnosti.