Ljudske univerze že sto let širijo znanje

Ljudske, sprva poimenovane delavske, univerze bogatijo znanje ljudi že sto let. V preteklosti so ponujale programe za vzgojo, gospodinje, politične stranke, danes pa več pozornosti namenjajo različnim kompetencam, osebnostni rasti, zdravemu življenjskemu slogu in digitalnemu opismenjevanju. Zgodovino in prihodnost ljudskih univerz sta zajeti v monografiji Sto.let.je znanja.

SLOVENIJA > V preteklem letu smo praznovali 100 let delovanja prvih ljudskih univerz (LU) na Slovenskem. Monografija Sto.let.je znanja, ki jo je izdala Zveza ljudskih univerz Slovenije (ZLUS), je pregled potovanja, ki so ga ljudske univerze prehodile, ter nakazuje pot, po kateri bi želele stopati v prihodnje.

Ljudske univerze se skozi leta prilagajajo potrebam trga in lokalnega prebivalstva, kar odseva tudi vsebina monografije. Razdeljena je na tri dele.

Monografija Sto.let.je znanja je v elektronski verziji dostopna tukaj.

V prvem z naslovom Razvojni koraki: zagnali smo kolesje je opisana prehojena razvojna pot. Od prvih treh ljudskih univerz v Celju, Mariboru in na Jesenicah se je skozi leta število povzpelo na 78 ljudskih oziroma delavskih univerz, dandanes jih imamo 35. V preteklosti smo na delavskih univerzah zasledili programe za vzgojo, gospodinje in politične stranke, danes se bolj osredotočajo na različne kompetence, osebnostno rast, zdrav življenjski slog in digitalno opismenjevanje.

V drugem delu, poimenovanem Sedanji izzivi: kolesje se vrti, so razmišljanja zaposlenih na LU in Andragoškega centra Slovenije o največjih izzivih sodobnega časa, kot so trajnostni razvoj, digitalizacija družbe, dolgoživost, prilagodljivost družbe in posameznikov ter medkulturnost.

Tretji del monografije z naslovom Želje za prihodnost: kolesje poganjamo naprej pa se osredotoča na vprašanja s področja izobraževanja odraslih. V tem delu govorijo strokovnjakinje iz prakse in študentke andragogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter direktorice LU, svoj pogled na delovanje LU podajo tudi župani.

K vsebini monografije so pomembno prispevale tudi primorske ljudske univerze, članice ZLUS, LU Ajdovščina, LU Ilirska Bistrica, LU Koper, LU Sežana in Zavod Znanje, OE LU Postojna. Med urednicami monografije so nekdanja direktorica LU Koper Alenka Grželj, direktorica LU Ajdovščina Eva Mermolja in vodja OE LU Postojna Tina Bazjako.

S strokovnimi prispevki so v monografiji sodelovale Leonida Brezovec, vodja izobraževanja na LU Koper, dr. Tina Rožac, direktorica LU Koper, Marjeta Stepančič Slavec, direktorica LU Sežana, in Erika Švara, organizatorka izobraževanja na LU Postojna.

---