V barviti stavbi Kunst Haus Wien na Dunaju so se namreč odpovedali fosilnim gorivom na račun lastnega hidrotermalnega energetskega sistema, ki uporablja vodnjak na dvorišču.

"Vizualno onesnaževanje je bolj strupeno od vseh drugih onesnaževanj, saj ubije dušo," je bil prepričan umetnik in aktivist, ki je s predlogi za polepšanje pročelij in oken in ozelenitev streh, s kampanjami za ekološka kompostna stranišča ter nasprotovanjem jedrski energiji sprožal ekološke razprave. Foto: Biennale.Wien/Lorenz Seidler

Po mnenju kustosov bi se umetnik in arhitekt, ki je zasnoval vrsto do okolja prijaznih stavb v Avstriji in tujini, strinjal s 3,5 milijona evrov vredno zeleno preobrazbo muzeja.

Sorodna novica 90 let Hundertwasserja, ki je sanjal o sožitju človeka z naravo

S prenovo v skladu z najnovejšimi okoljskimi standardi so v muzeju želeli upravičiti njegov sloves zelenega preroka, je povedala direktorica Gerlinde Riedl, ki je stavbo označila za "prvi zeleni muzej v državi".

"Ravna črta je brezbožna"
Po besedah kustosa Andreasa Hirscha je umetnik samega sebe opisal kot "zdravnika", ki popravlja "bolne" stavbe, da bi dosegle harmonijo z naravo. V enem od svojih manifestov se je tudi uprl "racionalizmu v arhitekturi" in izjavil, da je "ravna črta brezbožna".

Hundertwasser se je leta 1928 rodil na Dunaju judovski materi kot Friedrich Stowasser. Obdobje nacizma je preživel tako, da se je izdajal za člana Hitlerjeve mladine in nosil trak s svastiko. Je pa v holokavstu umrlo skoraj 70 njegovih sorodnikov.

Recikliral, preden je bilo to moderno
Pozneje se je preimenoval v Friedensreich Hundertwasser. Ker je doživel toliko gorja, si je po Hirschevih besedah še toliko bolj želel "doseči nekaj velikega". Zasnoval je več kot 30 arhitekturnih projektov po vsem svetu, med drugim sežigalnice, termalna kopališča in javna stranišča. Začel pa je kot slikar, pri čemer so njegovo zanimanje pritegnile predvsem oblike spiral.

"Od zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja je imel zelo striktne ekološke misli in je nasprotoval mestom, polnim betona in asfalta," je dejal Hirsch. Bil je tudi zgodnji zagovornik recikliranja in je vse znova uporabil. Tudi svojim študentom je govoril, naj "nikoli ne zavržejo nobenih pigmentov, barv, papirjev", je dodal.

Leta 1957 se je preselil na Novo Zelandijo. Umrl je za posledicami srčnega infarkta leta 2000 na ladji Queen Elisabeth II., star 72 let. Pokopan je na svojem posestvu na Novi Zelandiji.