V Cankarjevem domu predstavili pester program: Liffe, slovenski punk, Alma Karlin in še kaj

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski je uvodoma povedala: "Čeprav v Cankarjevem domu gostujejo umetnice in umetniki ter sestavi z vsega sveta, velja poudariti, da je hkrati prav Cankarjev dom po številu prireditev vodilna institucija, ki v Sloveniji omogoča soustvarjanje s slovenskimi nevladnimi organizacijami v kulturi: v sezoni 2022/23 smo izvedli kar 197 različnih projektov v sodelovanju s slovenskimi nevladnimi organizacijami, kar pomeni 21 % vseh prireditev umetniškega programa CD."

Ob tem je dodala, da je letošnja sezona prva, v kateri program pripravljajo na kar sedmih odrih, saj so v aprilu dodatni oder dobili v novi Dvorani Alme Karlin. "V sezoni pred nami praznujemo tudi trideseto obletnico Zlatega abonmaja, v katerem lahko prisluhnemo mojstrstvu najbolj vrhunskih glasbenikov in sestavov sveta," je dodala Uršula Cetinski. Med mednarodnimi gostovanji je izpostavila oktobrsko gledališko predstavo Otroci sonca iz nemške Schauspielhaus Bochum v režiji Mateje Koležnik, s katero se bo začel abonmajski cikel Veličastni. V decembru se bodo v Galeriji CD skozi fotografije spomnili slovenskega punka in na politično, idejno, kulturno izjemno intenziven čas, ki odzvanja še danes. Tudi otroci in mladi bodo dobili svoj gledališki spektakel, junaški Finžgarjev roman Pod svobodnim soncem bo zaživel kot odrska uprizoritev.

Letošnja sezona Zlatega in Srebrnega abonmaja 2023/24 je prva, ki jo je zasnoval novi vodja programa resne glasbe, opere in baleta, mag. Aleš Drenik. Začeli jo bodo znameniti Dunajski simfoniki pod vodstvom izjemnega Jaapa van Zwedna. V okviru gostovanja ob 100. obletnici bo decembra nastopil Madžarski narodni filharmonični orkester, Angleški komorni orkester bo februarja nastopil z violinistom Julianom Rachlinom, ki bo tokrat v vlogi solista in dirigenta, marca bo CD gostil Simfonični orkester mesta Birmingham, maja pa Beethovnov orkester iz Bonna. Za zaključek sezone, ob Dvořákovi in Smetanovi okrogli obletnici, napovedujejo koncert ambasadorja češke kulture v svetu, Praško filharmonijo.

V Srebrnem abonmaju 2023/24 velja izpostaviti koncert Ensembla Modern s posebnim poklonom slovenskim sodobnim skladateljem, ki se navezuje na Frankfurtski knjižni sejem 2023 in častno gostjo – Slovenijo. Izveden bo izključno slovenski program, vseslovenskost pa zaokrožuje v svetu vse bolj prepoznavna sopranistka Nika Gorič. Pred izvedbo del Mateja Bonina in Vita Žuraja bosta pesmi, ki sta ju skladatelja uglasbila, prebrala njuna avtorja Ana Pepelnik (Tehno) in Aleš Šteger (Knjiga teles). V Srebrnem ciklu se bodo zvrstili še Emmanuel Ceysson, harfist osupljive izraznosti z Godalnim kvartetom Tartini. The King's Singers, a cappella skupina bleščečega slovesa, se novembra v Cankarjev dom vrača po enaindvajsetih letih, januarja sledi recital velikana svetovnega pianizma, Jefima Bronfmana. Spomladi bodo nastopili še organist Martin Sturm ter pianist Éric Le Sage in violinist Daishin Kashimoto. 

Program resne glasbe bo v oktobru gostil tudi izjemnega mladega slovenskega pianista Urbana Staniča, ki je zmagovalec slovenskega izbora za tekmovanje Evrovizijski mladi glasbeniki 2014 in prejemnik druge nagrade na finalnem tekmovanju v Kölnu. Lavreat številnih drugih mednarodnih in državnih tekmovanj je na svoji umetniški poti kakor solist večkrat sodeloval z najvidnejšimi slovenskimi orkestri. Ob dejavnem umetniškem ustvarjanju se dodatno izpopolnjuje pri prof. Stefanu Vladarju na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani deluje kot asistent. Kot je izpostavil Urban Stanič, bo na recitalu, ki ga pripravlja 11. oktobra v Gallusovi dvorani, višek njegovega koncertnega sporeda skladba Stravinskega Trije stavki iz baleta Petruška, saj gre za "pravi balet na klaviaturi" in eno najtežjih pianističnih skladb.

Andrej Jaklič, vodja gledališkega in sodobnoplesnega programa, je predstavil novo sezono abonmaja Veličastni: "Abonma Veličastni prinaša eno gledališko koprodukcijo s SNG Maribor in šest gostujočih mednarodnih projektov. Vsi težijo k temu, da so žanrsko različni, da so pestri, inovativni, da nimajo zgolj namena ostajati znotraj miljeja kratkočasja in zabave, ampak si prizadevajo k neki večji resni izkušnji." Abonma se začenja z Matejo Koležnik, eno redkih domačih gledaliških režiserk, ki že vrsto let izredno uspešno ustvarja na tujem. V začetku oktobra bo na ogled Gorkijeva igra Otroci sonca v produkciji Schauspielhaus Bochum. Sledila bodo plesna, glasbena, modna in vizualna umetniška stvaritev o globinah starodavne jorubske filozofije, in sicer Re:inkarnacija Qdance Company, cirkus Solus Amor skupine Recirquel, velika koprodukcija Faust SNG Maribor in Cankarjevega doma ter (kljub skorajda strašljivemu naslovu) razigrana odrska plesna kreacija Kadaver avtorja Marca da Silva Ferreira. Spomladi bosta gostovala še belgijska mojstrska "vaja v ponavljanju" Ena pesem Miet Warlop in sodobnoplesno delo Vezi duš izpod rok Sharon Eyal.

Nova sezona Glasb sveta prinaša izjemne glasove, bolj in manj poznana imena v našem prostoru, a prave zvezde svojih lokalnih okolij. Vodja programa jazza in glasb sveta Bogdan Benigar je povedal, da letošnji abonma Glasbe sveta začenjamo s fadom, glasbeno zvrstjo, ki je med Slovenci najbolj priljubljena. 15. oktobra 2023 se bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavila ena najpomembnejših portugalskih glasbenic zadnjih desetletij Cristina Branco, ki bo konec septembra izdala že svoj osemnajsti album. Še posebej razveseljivo je, da bo izvajala tradicionalni fado. Kot je dodal Bogdan Benigar, se bo do konca januarja 2024 v programu druge glasbe predstavilo trideset izvajalcev. 

Bolj plesno ozračje bo na koncertu mariachi zasedbe Flor de Toloache; glasbenice iz Mehike, Portorika in ZDA so ob prvi pojavitvi na odru v New Yorku sprožile pravi vihar, prejele so tudi latinskega grammyja. V CD napovedujejo tudi prvo gostovanje alžirske dive Souad Massi, ki se je z novim albumom ponovno povzpela v sam vrh široke ponudbe glasb sveta, prvič pa bodo Glasbe sveta postregle tudi s tradicijskim izročilom naših vzhodnih sosedov in njihovim orkestrom Mimika, ki je po bogastvu vsebine primerljiv s projektom Sounds of Slovenia, le da je v njem poudarjeno srečevanje tradicije s sodobno jazzovsko glasbo. 

Goran Vojnović, avtor dramske predloge in adaptacije romana Pod svobodnim soncem, ki nastaja v okviru kulturnovzgojnega programa Cankarjevega doma, je dejal, da je bila gledališka priredba velikega slovenskega zgodovinskega romana in enega temeljnih literarnih umetnin velik izziv. "Ko sem dobil ponudbo, da na podlagi stripa spišem gledališko priredbo, mi je postalo jasno, da teh zgodb ne bo mogoče preprosto prenesti na oder. Poiskati sem moral nov način pripovedovanja zgodbe. V besedilo so se vtihotapili sodobni premisleki, mislim pa, da vseeno ne na način, da bi ga kakorkoli okrnili oz. mu jemali njegovo osnovno moč, ki jo roman še vedno ima."

V okviru programa za otroke in mlade se bodo poleg omenjene zvrstile še štiri premiere: opera za otroke Kekec in škrat Skovik na besedilo Milana Dekleve ter v izvedbi s solisti in komornim ansamblom SKGG; Neandertalčeva piščal. Zakaj potrebujemo umetnost sploh? – glasbeno-gledališka avantura, ki sta jo ustvarila Boštjan Gombač in Žiga X Gombač, režija Ivana Djilas; ter gledališki predstavi Vikingi: Pesem morja v režiji Maruše Kink in Na Luno! avtorjev Justina Durela, Tomaža Lapajneta Dekleva in Davida Dolamića. Barbara Rogelj, vodja kulturnovzgojnega in humanističnega programa v CD, je ob tem opozorila na izjemno mednarodno filozofsko konferenco Hvalnica odtujitvi v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Goethe inštitutom in Združenjem Aufhebung, katere gost bo med številnimi tujimi filozofi tudi dr. Mladen Dolar. 

Filmski program bo v začetku oktobra postregel s projekcijama filma Jedrska zdaj (Nuclear Now) režiserja Oliverja Stona, ob tem bo tudi okrogla miza z naslovom Prihodnost jedrske energije v Sloveniji. Konec decembra bo filmski program že tradicionalno namenjen nemi filmski klasiki z živo glasbeno spremljavo in novo partituro, ki jo tudi tokrat podpisuje skladatelj in pianist Andrej Goričar. Letos bo glasba z osemčlanskim orkestrom pospremila klasiko Naše gostoljubje (Our Hospitality), eno največjih del "drugega genija" neme komedije, Busterja Keatona. Filmskoglasbeni dogodek, ki bo 28. decembra v Linhartovi dvorani, že tretje leto zapored CD pripravlja v sodelovanju s Slovensko kinoteko.

Omeniti velja tudi 34. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe, ki bo potekal med 8. in 19. novembrom 2023. Sklop Retrospektive bo letos posvečen Francescu Rosiju in italijanskemu političnemu filmu. Celoten program bo predstavljen 19. oktobra. 

Na razstavnem programu bo osrednji dogodek velika pregledna razstava Slovenski punk in fotografija, ki nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU. Kustosinja razstave dr. Marina Gržinić je ob tem povedala: "Razstava povezuje fotografijo z različnimi vidiki slovenskega punk gibanja od leta 1977 do sredine osemdesetih let ter tudi obdobja pred punkom in po njem. Razstava prav tako zajema ljubljansko subkulturno in alternativno dogajanje v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, vključno s poudarkom na pojavu LGBT+-skupnosti v osemdesetih, s skupino Laibach ter drugim drznim in subverzivnim dogajanjem."

Prav na dan odprtih vrat Cankarjevega doma, torej 12. septembra, pa so v Parku Sveta Evrope odprli tudi razstavo Peš po domačih krajih: popotni dnevniki Alme M. Karlin 1934–36. Leta 2021 je literarna zapuščina Alme M. Karlin, shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, postala bogatejša še za tri njene popotne dnevnike. Osrednja Knjižnica Celje je v sodelovanju s partnerji (Muzejem novejše zgodovine Celje, Jernejo Jezernik, Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, Celjsko Mohorjevo družbo, Založbo Drava, Pokrajinskim muzejem Celje in Zgodovinskim arhivom Celje) pripravila zunanjo razstavo, ki obiskovalce z izvirnim slikovnim gradivom in izbranimi citati iz popotnih dnevnikov popelje po slovenskih krajih, ki jih je v tridesetih letih prejšnjega stoletja obiskala Alma Karlin. Po celjski predstavitvi bo tako razstava sedaj gostovala še pred Cankarjevim domom.

Ravnikarjevo leto 2023 v Cankarjevem domu

Letos mineva trideset let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja, najvidnejšega predstavnika slovenske moderne arhitekture in urbanizma. Cankarjev dom, ki sodi med Ravnikarjeva najvidnejša in najpomembnejša dela, je v spomin na arhitekta pripravil niz razstav in prireditev, s katerimi se bo v sezoni 23/24 poklonil velikemu arhitektu. Prva med temi je Zvočni sprehod Globoka hiša avtorjev Irene Pivka in Braneta Zorman. Avtorja sta ustvarila arhitekturno-zgodovinsko zvočno zgodbo, ki razpira poglede na arhitekturo Edvarda Ravnikarja, njegovih sodelavcev in na gradnjo globoke, potopljene stavbe v središču Ljubljane. Globoka hiša skozi subtilen in pomensko večplasten zvočni sprehod skozi Cankarjev dom občinstvu omogoča, da se potopi v zgodbo naše največje kulturne ustanove in jo doživi povsem na novo. Ob Ravnikarjevem letu je Cankarjev dom izdal tudi spominski srebrnik. 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol