Šibkosti in dobre strani Slovenije. Foto: IMD
Šibkosti in dobre strani Slovenije. Foto: IMD

Celotno poročilo je na voljo tukaj

Švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD) je objavil lestvico svetovne konkurenčnosti za leto 2023. Analiza temelji na statističnih podatkih ter na anketah. V tokratni letopis je vključenih 335 kazalnikov, sodelovalo je 64 držav (brez Rusije in Ukrajine), pri anketnih kazalnikih pa je odgovarjalo 100 slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij. Ključni dejavniki so tokrat bili geopolitična tveganja, izgube tradicionalnih trgov, inflacija in spremembe preskrbovalnih verig s surovinami in energenti, so zapisali.

Na poročilo so se odzvali v slovenski agenciji Spirit, kjer so za komentar povabili predstavnike ljubljanske ekonomske fakultete ter inštituta za ekonomska raziskovanja.

Sonja Uršič: Gospodarska uspešnost je precej nihala

"V obdobju po izbruhu pandemije do danes se je skupna konkurenčnost Slovenije poslabšala. Med letoma 2019 in 2023 smo izgubili pet mest, pri tem največ, devet mest, na infrastrukturi, ter po šest mest pri vladni in poslovni učinkovitosti. Gospodarska uspešnost je v tem obdobju precej nihala, vendar se je v povprečju izkazala za najbolj robustno," je izid Slovenije komentirala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

"Naše konkurenčne prednosti oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav oziroma med prvo trideseterico, ostajajo podobna kot v preteklih letih: mednarodna trgovina, raven cen, družbeni okvir (socialna kohezija, enakost v porazdelitvi dohodka, enakopravnost žensk in moških) in izobraževanje," je nadaljevala. Najnižje na lestvici (50. mesto ali nižje) pa smo na podsklopih mednarodnih investicij, javnih financ, davčne politike, trga dela, dostopnosti financiranja za podjetja ter odnosov in vrednot, ki podpirajo konkurenčnost.

Sorodna novica Slovenija na lestvici konkurenčnosti IMD-ja pridobila dve mesti

Na področju gospodarske uspešnosti smo padli na 34. mesto, kjer smo sicer bili pred izbruhom epidemije novega koronavirusa. Pri poslovni učinkovitosti je zdrsnila na 46. mesto, na področju infrastrukture za tri, na 36. mesto, na področju vladne učinkovitosti prav tako za tri, na 45. mesto.

IMD z anketo spremlja tudi ključne dejavnike privlačnosti države kot poslovne lokacije. Anketirani menedžerji so v naboru 15 dejavnikov izbrali pet takšnih, ki so po njihovem mnenju najpomembnejši dejavniki privlačnosti države, v kateri poslujejo. Najpomembnejši dejavnik privlačnosti Slovenije je usposobljena delovna sila, sledita visoka izobrazba in zanesljiva infrastruktura.

Izzivi Slovenije za prihodnost

Na koncu so bili predstavljeni še izzivi, s katerimi se bo naša država morala spoprijeti za izboljšanje svoje konkurenčnosti.

Za krepitev gospodarske uspešnosti bo treba bistveno dvigniti rast BDP-ja, prepoloviti inflacijo, spodbuditi investicije v gospodarstvu in končno potrošnjo na makroekonomski ravni, je navedel Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Pri vladni učinkovitosti bo treba zmanjšati tveganja na področju javnih financ, pripraviti ukrepe za znižanje stopnje inflacije, zdravstveno reformo, izboljšati zaposlovanje tujcev, poslovno okolje na splošno, predvsem pa učinkovito izvajati Načrt za okrevanje in odpornost.

Sorodna novica GZS: Padec industrijske proizvodnje je opozoril na nezadostne ukrepe države

Po Stanovnikovih besedah so precejšnji izzivi na področju poslovne učinkovitosti. Imamo kadrovski primanjkljaj, problem motivacije in usposabljanja zaposlenih in tudi menedžerskih praks. Nujni bodo dvig dodane vrednosti na zaposlenega, okrepitev inovacijske sposobnosti na vseh ravneh, financiranje podjetij, pa še hitrejše prilagajanje na spremenjene mednarodne poslovne verige.

Na področju infrastrukture bodo nujne naložbe v železnice, energetske projekte, letalsko povezljivost, pa tudi v zdravstvo in socialno varstvo. Da pa bi se Slovenija lahko vrnila v skupino "inovacijskih sledilcev", mora okrepiti znanstveno infrastrukturo. Poseben izziv pa bo tehnološka infrastruktura, kjer je bil padec največji, je navedel Stanovnik.

Kako so se odrezale druge države

Med 21 državami, ki so na letošnji lestvici izgubile dve ali več mest, prevladujejo evropske države, saj je kar 17 evropskih držav poslabšalo uvrstitev: med njimi najbolj Latvija (16 mest), Nemčija, Madžarska in Luksemburg (7 mest) ter Velika Britanija (6 mest). Največ držav, tudi Slovenija, je izgubilo 4 mesta (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Estonija, Švedska, Slovaška). Le tri 3 evropske države (Danska, Italija in Španija) so obdržale lansko uvrstitev, 8 pa jih je izboljšalo svojo uvrstitev (Irska, Belgija, Češka, Poljska, Turčija, Portugalska, Romunija, Nizozemska), pri tem Irska, Belgija, Češka in Poljska za 7 do 9 mest, kar je med največjimi napredovanji na lestvici.

"Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je vplival preplet geopolitičnih tveganj – še najbolj ukrajinsko-ruska vojna –, izgube tradicionalnih trgov, inflacije ter preskrbovalnih verig s surovinami in energenti. Ključno vlogo so odigrali institucionalni okviri in dobri izobraževalni sistemi," je pojasnil Peter Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja.

Slovenija padla na lestvici konkurenčnosti