Asfaltna baza v Vrtojbi stoji na ravnini, ob obvoznici, nedaleč od hiš. Sredi 60. let se je na tem območju začelo izkopavanje gramoza, v začetku 70. let je bila postavljena asfaltna baza. "Vsakemu navadnemu človeku z zdravo 'kmečko pametjo' mora biti jasno, da lokacija naprave za proizvodnjo asfalta ne more in ne sme biti tu, kjer je. Asfalt se ne more 'kuhati' pod okni nas Vrtojbencev, v vasi, med hišami," so zapisali v Civilni iniciativi Vrtojba, ki si prizadeva za umik asfaltirnice. Prebivalce skrbi onesnaževanje z izpusti in delci PM 10 in PM 2,5. Skrbi jih onesnaženost zemljine, motijo jih prah, hrup in smrad po asfaltu. Negativne vplive asfaltirnice občutijo tudi krajani Štandreža z italijanske strani meje. V Civilni iniciativi Vrtojba opozarjajo, da asfaltna baza, ki je v lasti podjetja Kolektor CPG, nima urejenega ne gradbenega, ne okoljevarstvenega dovoljenja.
Ministrstvo za okolje nima ustreznih ukrepov za umik
Na ministrstvu za okolje, prostor in energijo so pojasnili, da asfaltna baza Vrtojba ne spada med zavezance, ki bi morali pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Pravzaprav se uspešno izogne vsem uredbam. Okoljevarstveno dovoljenje bi potrebovala, če bi bila njena proizvodna zmogljivost večja od 200 ton asfaltnih zmesi na uro, a gre za obrat s proizvodno zmogljivostjo 80 ton asfaltnih zmesi na uro. Prav tako se vrtojbenska asfaltirnica ne uvršča med naprave, ki povzročajo industrijske emisije in potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje. Izogne se uredbi o mejnih vrednostih izpustov iz velikih kurilnih naprav, kakor tudi uredbam o odpadnih vodah in odpadkih ter o mejnih vrednostih izpustov hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila. Izogne se celo uredbi o hrupu, čeprav na MOPE-ju ugotavljajo, da se "uredba hrup uporablja tudi za naprave za proizvodnjo asfaltnih zmesi". Ni pa takšna naprava dolžna pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja, "saj asfaltna baza v Vrtojbi ni letališče, pristanišče, IED-naprava (obrat, ki lahko povzroči onesnaženje večjega obsega op. a.) ter ne obdeluje odpadkov za obratovanje," na ministrstvu povzemajo določila uredbe o hrupu.
"Kljub temu bi radi dodali naše mnenje, da je prostorska umestitev omenjenega obrata glede na bližino stanovanjskih hiš neprimerna, na kar je MOPE v pogovorih z občino in podjetjem tudi opozorilo," so v odgovoru na naša vprašanja zapisali na ministrstvu. Dodali so, da si bodo še naprej prizadevali za umik asfaltne baze. "Vendar pa opozarjamo, da v pristojnosti ožjega ministrstva ni ukrepov, ki bi to lahko pospešili." Problematika obratovanja industrijskih objektov s potencialno škodljivimi vplivi na okolje na neprimernih lokacijah je, kot so pojasnili, vprašanje prostorske politike države.
Kolektor CPG uporabnega dovoljenja ni pokazal inšpekciji, odnesle naj bi mu ga poplave
Vprašanja smo naslovili tudi na Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, saj naj asfaltirnica prav tako ne bi imela vseh potrebnih gradbenih dovoljenj. Pojasnili so, da je Asfaltna baza Vrtojba trenutno v inšpekcijskem postopku, ki še ni končan. A glede na dokumentacijo, ki so jo prejeli doslej, ugotavljajo, da Kolektor CPG uporabnega dovoljenja za celoten kompleks ni predložil. Podjetje v svojo obrambo trdi, da je bila dokumentacija izgubljena in uničena v poplavah.
Medtem je Kolektor CPG na upravno enoto Nova Gorica podal vlogo za legalizacijo, o kateri še ni bilo odločeno. A kot pojasnjujejo na inšpektoratu, bi se v primeru legalizacije objekta inšpekcijski postopek ustavil.
Vprašanje, ali razpolagajo z zahtevanimi dovoljenji, smo pred dobrim tednom poslali tudi podjetju Kolektor CPG, a nam do zdaj niso odgovorili.
"Asfaltna baza vse do danes dokazano deluje brez gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja, torej na črno. Podjetje Kolektor CPG se glede tega spreneveda, hkrati pa želi po ovinkih asfaltno bazo legalizirati," je v začetku februarja v sporočilu za javnost zapisal član civilne iniciative Vrtojba Miloš Nemec. V civilni iniciativi zapletene postopke, ki jim ni videti konca, razumejo kot ignoranco državnih institucij. "Državni organi, namesto da bi se postavili v bran ljudem, ščitijo interese kapitala," so zapisali.
Prizadevanja iniciative podpira tudi občina Šempeter - Vrtojba, je za MMC pojasnil Nemec. Občina je pred leti izdelala tudi študijo o kakovosti življenja v Vrtojbi, ki je pokazala na slabo stanje zraka, vode, predvsem pa zemlje v okolici delovanja asfaltne baze. V civilni iniciativi pa menijo, da je zaradi onesnaževanja večje tudi tveganje za rakava obolenja med prebivalci.
"Dejansko in pravno stanje glede kompleksa asfaltne baze Vrtojba je pravno zelo zapleteno, saj gre za večje število objektov in naprav, za katere so bila v inšpekcijskem postopku predložena upravna dovoljenja, soglasja in potrdila od leta 1965 naprej, v tem času pa se je gradbena zakonodaja večkrat spremenila, spreminjali so se tudi pristojni inšpekcijski organi. Iz predloženih dokazil sicer izhaja, da so bili prvi objekti pomožne asfaltne baze postavljeni leta 1967, betonski podstavek s stroji asfaltne baze pa okoli leta 1973, leta 1989 je bilo nato izdano lokacijsko dovoljenje za sanacijo gramoznice, leta 2003 je bilo izdano gradbeno in uporabno dovoljenje za odcep plinovoda za zamenjavo energenta na rotacijski peči za objekt Asfaltna baza v Vrtojbi," so zapisali na inšpektoratu.
Pri pregledu obstoječe dokumentacije pa je gradbeni inšpektor ugotovil, da podjetje, čeprav naj bi mu nekoč del dokumentacije odnesle poplave, še vedno ni odpravil pomanjkljivosti v zvezi hranjenjem dokumentacije. Zato je inšpektor izdal sklep o izvršbi in kot rok določil 11. marec 2023. Kolektor je zaprosil za podaljšanje rokov in za odlog izvršbe, a je bil zavrnjen, pritožil se je tudi na zavrnitev in bil, tokrat od ministrstva za naravne vire in prostor, znova zavrnjen. Trenutno Upravna enota Nova Gorica obravnava Kolekorjev predlog za legalizacijo objekta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje