Zasedanje v Bruslju. Foto: Reuters
Zasedanje v Bruslju. Foto: Reuters

"Evropski svet izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer v Gazi. Poziva k stalnemu, hitremu, varnemu in neoviranemu humanitarnemu dostopu ter k sprejetju vseh potrebnih ukrepov, vključno s humanitarnimi koridorji in premori za humanitarne potrebe, da bi pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo," so voditelji po več urah razprave zapisali v potrjenih sklepih vrha.

Zagotovili so, da bo EU tesno sodeloval z vsemi partnerji v regiji, da bi zaščitili civiliste in olajšali dostop do hrane, vode, zdravstvene oskrbe, goriva ter zatočišč. Zagotoviti je treba, da te pomoči ne bi zlorabile teroristične organizacije, so poudarili.

Zagotavljanje humanitarne pomoči za Gazo je bila ena od osrednjih tem današnje razprave o dodatni zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu po napadih palestinska gibanja Hamas na Izrael na začetku meseca. Izraelska vojska je v odziv začela silovito in neprestano bombardirati Gazo pod izraelsko okupacijo, dodatno je tudi zaostrila 16-letno zaporo območja. Tako ni dovolila oskrbe okupiranega območja z vodo, hrano, elektriko in gorivom.

V Gazo je prejšnji konec tedna sicer v omejenem obsegu in počasi vendarle začela prihajati mednarodna humanitarna pomoč.

Voditelji so ponovili tudi poziv, da je treba preprečiti širjenje konflikta v regiji, pri čemer je treba sodelovati s partnerji v regiji, vključno s palestinskimi oblastmi.

"Evropska unija je pripravljena prispevati k oživitvi političnega procesa na temelju rešitve dveh držav," so še zapisali.

Vrh EU-ja je obenem potrdil skupno izjavo predsednikov vlad in držav članic iz 15. oktobra, v kateri so obsodili napad Hamasa na Izrael. Ob tem so podprli pravico Izraela do obrambe, pri čemer mora upoštevati mednarodno pravo in mednarodno humanitarno pravo. Hamas so pozvali k takojšnji izpustitvi vseh talcev brez pogojevanja.

V Gazi je bilo do zdaj ubitih že 7028 ljudi, med njimi kar 2913 otrok.

Charles Michel. Foto: Reuters
Charles Michel. Foto: Reuters

"Civiliste je treba zaščititi"

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pred zasedanjem poudaril potrebo po zaščiti civilnega prebivalstva na območju Gaze. "Civiliste je treba vedno in povsod zaščititi," je dejal pred začetkom dvodnevnega vrha EU-ja v Bruslju. K temu je pozval tudi Robert Golob.

Michel je dejal, da je po njegovem mnenju pomembno, da je EU enoten in da brani evropska načela ter vrednote.

Sorodna novica Izraelski veleposlanik v ZN-u zavrnil pozive k premirju. Do zdaj ubitih skoraj 3000 otrok.

Nemčija nasprotuje pozivom k prekinitvi ognja

Med članicami EU-ja so razhajanja glede tega vprašanja. Nekatere članice, med njimi Nemčija, nasprotujejo temu, da bi se EU pridružil takim pozivom, medtem ko druge, denimo Španija in Irska, to zagovarjajo.

Voditelji EU-ja glede na zadnji osnutek sklepov vrha pozivajo k "humanitarnim koridorjem in premorom" za dostavo humanitarne pomoči ljudem v oblegani in okupirani palestinski enklavi.

Golob: Pomembna je zaščita civilistov

Po mnenju slovenskega premierja Roberta Goloba ni pomembno poimenovanje prekinitve spopadov na Bližnjem vzhodu, ampak zaščita civilistov. Voditelji EU-ja morajo danes sprejeti jasno stališče, da je treba zaščititi civiliste na obeh straneh in vzpostaviti humanitarne koridorje, je dejal.

Poleg tega je treba zaščititi ključno infrastrukturo, kot so bolnišnice in humanitarna infrastruktura, je poudaril.

Kot je še povedal, je treba vse strani pozvati, da spoštujejo mednarodno humanitarno pravo. "Mislim, da je to točka, od katere ne smemo odstopiti," je dejal premier.

Španski premier Pedro Sánchez se je ob prihodu na vrh EU-ja zavzel za prekinitev ognja za območje Gaze. Kot je dejal, si želi prekinitve ognja, če za to ni pogojev, pa "vsaj humanitarni premor", da bi omogočili dostop za vso humanitarno pomoč, ki jo prebivalci Gaze potrebujejo.

Po prepričanju nizozemskega premierja Marka Rutteja pa je ključno, da boj Izraela proti Hamasu ne gre na račun Palestincev v Gazi. Rutte je Izrael pozval, naj prevzame odgovornost za humanitarni dostop za Gazo in za dolgoročno stabilnost.

Slovenija v Generalni skupščini pozvala k humanitarnemu premirju v Gazi

Orban svari pred begunci

Madžarski premier Viktor Orban je priznal, da so mnenja članic glede bližnjevzhodnega konflikta različna, Madžarska pa da podpira pravico Izraela, da se brani. Z vidika EU-ja in Madžarske sta po njegovem mnenju pomembni državi Izrael in Egipt. Posvaril je pred prihodom beguncev. To regijo je treba stabilizirati, sicer bodo migracijski tokovi prišli v Evropo, je opozoril.

Po Orbanovem mnenju obstaja "jasna povezava med terorističnimi dejanji in migracijami". "Tisti, ki podpirajo migracije, podpirajo tudi terorizem," je dejal po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI. Madžarska nasprotuje terorizmu, zato nasprotuje tudi migracijam, je še dodal.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen je zaradi številnih izzivov za EU, med katerimi je omenila bližnjevzhodni konflikt, migracije in rusko agresijo proti Ukrajini, pomembno, da se Unija odzove enotno in odločno. Vendar pa to po njenih besedah zahteva ustrezno financiranje, zato je Evropska komisija predlagala revizijo večletnega finančnega okvira 2021–2027, o čemer bodo razpravljali tudi na tokratnem vrhu.

Razmere na Bližnjem vzhodu v ospredju prvega dne vrha EU-ja