Med literarnimi oddajami pa je nekaj takih, ki bodo poslušalce najverjetneje pritegnile, da bodo morda o njih kako lepo rekli naslednji dan v službi, dopoldne med predavanji, morda segli po avtoričini ali avtorjevi knjigi ali pa še nekoliko poklikali po spletnih straneh Programa Ars.

"Toliko napisanih besed, a ne ena na glas spregovorjena." Pesnica Ela Peroci, ki se je vsaj starejši spominjamo kot mojstrice pravljic, je v pesmi Pogovarjaj se z menoj ubesedila osebno stisko, toda po zaslugi literarnih oddaj Programa Ars napisane besede spregovorijo.

Naj vas najprej spomnimo na literarni biser, na praznični Nokturno, v katerem lahko slišimo pesmi slovenskih pesnic Mete Kušar in Cvetke Lipuš ter pesnikov Miha Avanza, Daneta Zajca, Tomaža Šalamuna, Mirana Jarca, Borisa A. Novaka in Milana Jesiha o poeziji, dokaz na dokaz, da smo pesniška velesila. Dvomite? Velja, naslednji dokaz so Lirični utrinki: na praznik in pozneje lahko slišite pesmi Erike Vouk (Strašni so stebri v svetišču), Cirila Berglesa (Zjutraj je moja rjuha vlažna), Tomaža Pengova (Pomisli), Ele Peroci (Pogovarjaj se z menoj), Berte Bojetu Boete (Odidi mirno), Katje Perat (Manifest za novi vitalizem) – pesmi, ki prepričajo s svojo zgoščenostjo, rezkostjo, nepopustljivostjo, askezo in tudi sarkazmom.

Tudi petkov Nokturno (iz cikla Na valovih humorja) ni od muh. Dramski igralec Milan Štefe (1960–2019) je leta 2017 z zgledno kondicijo interpretiral kratko zgodbo Pustolovščine Čičikova, ki so jo podpisali (posredno avtor Mrtvih duš) Nikolaj Vasiljevič Gogolj, avtor Mojstra in Margarete Mihail Bulgakov in prevajalka Lijana Dejak.

V sobotnem Nokturnu se nam je še enkrat predstavila pesnica Miljana Cunta, tokrat kot prevajalka. Ob 100. obletnici rojstva je poslovenila nekaj pesmi ameriške pesnice Lisel Müller, ki se je kot Elisabeth Annedore Neumann rodila v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je morala leta 1939 zapustiti Nemčijo. Z mamo in sestro je odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Pesniti je začela leta 1953, po mamini smrti. Trinajst let pozneje, po intenzivnem učenju in izpopolnjevanju angleškega jezika, je izšla njena prva pesniška zbirka Vzajemnosti, sledilo pa jih je še sedem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, med drugim tudi ugledno ameriško državno nagrado in pulitzerja. Lani so v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšle njene izbrane pesmi z naslovom Kar se zgodi, se zgodi v tišini. Izbor njenih pesmi imenitno interpretira dramska igralka Nina Valič.

Omenimo vsaj še en Nokturno, dva. Haruki Murakami je tudi pri slovenskem bralstvu nadvse priljubljen, dramski igralec Blaž Šef pa je vrhunski interpret literarnih tekstov. Tokrat interpretira odlomek iz Murakamijevega teksta O čem govorim, ko govorim o teku. Njegova interpretacija lepo ponazori, zakaj imamo radi Murakamija: pri njegovi interpretaciji Murakami res živi, pisateljeva neposrednost, natančnost, občutljivost in prepričljivost pa nas ponesejo v New York itd., korak bliže maratonu.

Vašo pozornost si zasluži tudi torkov Nokturno. Spoznali boste somalijsko-britansko pesnico Warsan Shire. Rodila se je leta 1988 v Nairobiju somalijskim staršem, ki so tja pobegnili pred državljansko vojno. Odraščala je v Londonu, kamor so se z družino nato izselili, zdaj živi v Los Angelesu. Izdala je dve pesniški knjižici in eno pesniško zbirko – ta ima naslov Blagor hčerki, ki jo je vzgajal glas v glavi, izšla je leta 2022 in je že prevedena v vrsto jezikov. Pesnica obravnava teme migracije, identitete, pregona in trdoživosti, sprašuje se, kakšno ceno plačamo, kadar moramo zapustiti neko življenje, "prikazuje, kako žrtve državljanske vojne končajo kot begunci v pogosto sovražnih evropskih gostiteljicah". Njene pesmi je poslovenil Andrej Peric.

Med daljšimi oddajami najprej omenimo sobotno Izbrano prozo. Šehan Karunatilaka, v angleščini pišoči šrilanški pisatelj, se je v domovini uveljavil že s prvencem Kitajec leta 2011. Deset let pozneje je izdal drugi roman Sedem lun Maalija Almeide in zanj leta 2022 prejel ugledno nagrado booker. Dogajanje v romanu, ki je virtuozno napisan v drugi osebi ednine, poteka na ozadju dolgoletne državljanske vojne na Šrilanki in opisuje izzive in etične dileme vojnega fotografa Maalija Almeide, ki naj bi razrešil svoj skrivnostni umor. Pluje po posmrtnem življenju in se spopada z burno preteklostjo, delom, odnosi in smrtjo leta 1989, ko so tamilski tigri, vojska, indijske mirovne sile, teroristi in državni vodi smrti množično pobijali drug drugega. Čas policijskih ur, bomb, atentatov, ugrabitev in množičnih grobišč se je pisatelju zdel "kot nalašč za zgodbo o duhovih, detektivsko zgodbo ali vohunski triler. Ali pa vse troje." Roman bo v prevodu Tine Mahkota spomladi 2024 izšel pri založbi Morfemplus.

Nato pa še torkov Literarni večer Karnevalizirana literatura. Sintagmo je uporabil ruski literarni zgodovinar Mihail Mihajlovič Bahtin v študiji Problemi poetike Dostojevskega in z njim označil tisto književnost, ki je občutila vpliv te ali one oblike karnevalske folklore (antične ali srednjeveške). Za oblikovanje karnevalsko obarvane umetniške proze sta bila ključna dva žanra s področja resno-smešne literature starih Grkov: sokratski dialog in menipejska satira. V oddaji se bomo s pomočjo Bahtinovih razlag sprehodili po treh karnevaliziranih antičnih literarnih besedilih: Platonovi Apologiji, Lukijanovih Satirah in Apulejevih Metamorfozah ali Zlatem oslu. Izzivalno nalogo so opravili dramski igralci Matija Rozman, Blaž Šef in Željko Hrs leta 2020.

Dober let na krilih domišljije, literature in literarnih oddaj.