Foto: Reuters
Foto: Reuters

Na podlagi teh predlogov bi lahko zaplenili premoženje ruskih oligarhov v kontekstu ruskega napada na Ukrajino.

Komisija predlaga direktivo o izterjavi in zaplembi premoženja, katere cilj bi bil zagotoviti, da se kazniva dejanja ne bi izplačala. Zločincem bi namreč odvzeli nezakonito pridobljena sredstva in jim tudi otežili izvajanje novih kaznivih dejanj.

Predlagana pravila bi veljala tudi za kršenje sankcij, uvedenih proti posamezniku ali pravni osebi. Zagotovili bi učinkovito iskanje, zamrznitev, upravljanje in zaplembo premoženja, pridobljenega s kršenjem sankcij.

Bruselj predlaga razširitev pooblastil nacionalnih organov, pristojnih za izterjavo sredstev, ki bi jim omogočil hitro izsleditev sredstev posameznika ali pravne osebe, proti katerim so bile uvedene sankcije EU-ja. Ta pooblastila bi veljala tudi za premoženje, pridobljeno s kaznivimi dejanji.

Predlog obenem predvideva vzpostavitev nacionalnih organov, pristojnih za upravljanje premoženja. S tem bi zagotovili, da premoženje ne bi izgubilo vrednosti. Omogočili bi na primer prodajo zamrznjenega premoženja, ki lahko hitro izgubi vrednost.

Zaplemba premoženja zaradi kršenja sankcij?

Poleg tega bi z direktivo razširili možnost za zaplembo premoženja na dodatna kazniva dejanja, med drugim za okoljski kriminal, tihotapljenje ljudi in umor. Poleg tega pa tudi za kršenje sankcij EU-ja, za kar bi bilo treba razširiti seznam kaznivih dejanj v EU-ju.

Komisija je zato predstavila tudi pobudo za to razširitev. Med drugim bi lahko na seznam kaznivih dejanj dodali sodelovanje v aktivnostih, ki skušajo zaobiti sankcije, in uvažanje ali izvažanje blaga, s katerim je prepovedano trgovanje.

"Merimo na tiste, ki imajo koristi od kršenja sankcij, a tudi tiste, ki to omogočajo. Gre torej za oligarhe in tiste, ki sodelujejo z njimi, kot so bančniki in odvetniki," je ob predstavitvi pobude pojasnil evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.

Premoženje bi torej lahko zaplenili le tistim oligarhom in njihovim sodelavcem, ki bi kršili sankcije, jih zaobšli ali to zgolj poskušali. Zaplemba premoženja je sicer že možna, a v primeru, če je premoženje pridobljeno s kaznivimi dejanji, med katerimi pa kršenja sankcij še ni.

Tarče naj bi bila tudi podjetja, ki ruski plin plačujejo v rubljih

Premoženje bi lahko zasegli tudi podjetjem, ki ruski plin plačujejo v rubljih v skladu z odlokom ruskih oblasti, saj to predstavlja kršenje sankcij. Ali bo to tudi dejansko veljalo, pa bo odvisno od končnega besedila sprejete zakonodaje, je pojasnil Reynders.

Pri razširitvi seznama kaznivih dejanj gre namreč za zdaj zgolj za pobudo komisije. Najprej bo moral Svet EU-ja, v katerem so države članice, soglasno sprejeti odločitev za razširitev seznama. Šele nato bo komisija podala zakonodajni predlog, ki bo moral skozi postopek v Svetu in Evropskem parlamentu.

Obnova Ukrajine z zaseženim ruskim premoženjem

Izvajanje sankcij je trenutno pomembno predvsem v kontekstu ruske invazije v Ukrajini, zaradi katere je EU uvedel sankcije že proti več sto posameznikom in pravnim osebam. Ob tem pa se pojavljajo tudi pobude, da bi z zaseženim ruskim premoženjem lahko financirali povojno obnovo Ukrajine. To med drugim zagovarja predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Komisija po besedah komisarja Reyndersa države članice poziva, da bi denar, ki ga zasežejo oziroma ga bodo v skladu z novimi pravili, nakazale v skupen sklad za pomoč Ukrajini. "Tako bi denar vrnili žrtvam," je povedal.

Doslej so v zvezi s sankcijami, uvedenimi zaradi ruske invazije, zamrznili 10 milijard evrov premoženja oseb s seznama sankcij, večinoma ruskih oligarhov. Zasegli pa bi lahko le del tega, je še poudaril.